Prehrana in skrb za zdravje ustne votline


Avtorica: Dominika Češek, dipl. dietet.

Skrb za ustno votlino se začne pri umivanju in ščetkanju zob, izbiri ustrezne zobne paste in nitkanju. Kaj pa prehrana? Uravnotežena prehrana je poleg vpliva na celostno zdravje posameznika povezana tudi z velikokrat spregledanim zdravjem ustne votline, ki vključuje zdravje dlesni in zobovja in kvaliteto ter količino sline, na drugi strani pa neustrezna prehrana prispeva k razvoju bolezni ustne votline [1, 2, 3, 4], še posebej, če je to prisotno v zgodnjih obdobjih življenja [5].


Kazalo vsebine

  • Karies
  • Ostale bolezni
  • Prehrana za zdravje ustne votline
  • Sklep
  • Literatura
  • Viri slik

Karies

Karies predstavlja eno izmed najpogostejših bolezni v mednarodnem merilu [9] in pomeni demineralizacijo in raztapljanje različnih delov zoba, do katerega pride zaradi različnih vzrokov [5]. Glavni mehanizem je povečanje koncentracije kislin v zobnem plaku zaradi bakterij, ki presnavljajo sladkorje [6]. Na razvoj kariesa vpliva predvsem prisotnost sladkorjev in bakterij, ki jih presnavljajo, drugi dejavniki pa so dovzetnost zob za razvoj, vrste bakterij ter količina in kvaliteta izločanja sline [5]. Izločanje sline in beljakovine v njej (mucini) namreč predstavljajo zaščito pred zmanjšanjem vlažnosti in pred bakterijami v ustni votlini [7].

Slika 1: Razvoj kariesa

Na razvoj kariesa vpliva tudi način prehrane [5] in v največji meri je raziskana povezava razvoja kariesa z uživanjem določenih ogljikovih hidratov [9]. Prosti sladkorji so najpomembnejši dejavnik v razvoju kariesa in zajemajo tako sladkorje, ki so dodani različnim živilom in pijačam, kot tudi naravno prisotne sladkorje v medu in sirupih [10]. Sukroza, ki je sestavljena iz glukoze in fruktoze, je najbolj kariogena, tj. v največji meri prispeva k razvoju kariesa [10]. Večja pojavnost kariesa se pojavi v populacijah, kjer je vnos prostih sladkorjev višji od priporočil za uravnoteženo prehrano v primerjavi s tistimi, ki sladkor uživajo v skladu s priporočili [11]. Poleg količine, na razvoj kariesa vpliva tudi pogostost uživanja sladkorja. Bolj pogosto uživanje sladkorja in dodatnih prigrizkov med obroki naj bi predstavljala pomembnejša dejavnika pri tveganju v primerjavi s celokupnim vnosom sladkorja [12, 13, 14], vendar si študije še niso enotne.


Ostale bolezni

Poleg kariesa se pojavljajo tudi ostale bolezni ustne votline, vendar so v primerjavi s kariesom raziskave povezave med prehrano in razvojem periodontalnih bolezni precej manj razširjene [9].

Stanje zobovja je že pred začetkom izraščanja povezano s prehranskim stanjem osebe [5]. Pomanjkanje vitaminov A in D ter podhranjenost so povezani z atrofijo žlez slinavk, ki lahko prispeva k večjemu tveganju za razvoj kariesa [5]. Tudi periodontalne bolezni se hitreje razvijejo v podhranjeni populaciji [5], z razvojem pa je povezana tudi raven folatov v krvi [8].

Rak ustne votline se v večji meri pojavlja v populaciji, ki kadi, žveči tobak in uživa alkohol v večjih količinah [5]. Vnos antioksidantov A, E in C ter beta karotena ima tu pomembno vlogo, ker lahko nevtralizira metabolne produkte in vpliva na aktivacijo dejavnikov, ki sprožijo nastanek rakastih celic [5], zato je med drugim smiselno povečanje vnosa sadja in zelenjave [25].

Zobna erozija je stanje stopnjujoče se in nepovrnljive izgube trdega zobnega tkiva, ki je posledica kemičnih procesov raztapljanja kisline, ki ne zajemajo bakterijske aktivnosti [20]. Nanjo vplivajo gastroezofaegalni refluks, določena zdravila in posamezna klinična stanja, v večji meri pa prehrana, ki predstavlja vir kisline za erozijo [21]. Določena živila naj bi bila po rezultatih študij povezana z razvojem erozije, npr. sladke pijače, sadni sokovi, kisli prigrizki, žvečljive tablete z vitaminom C [22, 23]. Bolj pogosta uporaba teh živil v kombinaciji z zmanjšanim tokom sline in dehidracijo zaradi intenzivne športne aktivnosti lahko poveča tveganje za razvoj erozije [33]. Nasprotno se vnos mleka in jogurta povezuje z zmanjšanim tveganjem za razvoj erozije [23].


Prehrana za zdravje ustne votline

Poleg zadostne skrbi za ustno higieno s ščetkanjem zob in čiščenjem zobnih aparatov, uporabo ustrezne zobne paste s fluoridom in uporabo nitke, kar predstavlja temelj zdravja ustne votline, lahko k zdravju v manjši meri prispevamo tudi z ustrezno prehrano.

Kako je z izbiro živil?

Na splošno je priporočena uravnotežena prehrana in znižanje vnosa sladkih živil med obroki, kar vpliva na zmanjšanje vnosa dodanih sladkorjev in živil z visoko vsebnostjo kisline, ki lahko vplivajo na mineralizacijo zob [32]. S tem povezano je tudi priporočilo za omejitev vnosa sadnih sokov pri dojenčkih in malčkih [15, 16]. Smiselno je poudariti tudi omejitev vnosa alkohola že kot del zdravih življenjskih navad [5]. Od mikrohranil je potrebno izpostaviti vitamina C in D ter kalcij. Določene študije namreč kažejo, da so večji vnosi vitamina D v času nosečnosti povezani z manjšim tveganjem za razvoj kariesa pri dojenčkih in otrocih [18, 19]. Kalcij je ključen mineral za oblikovanje in vzdrževanje zdravih kosti in zob [24], vitamin C pa je pomemben za zmanjšanje tveganja za razvoj periodontalnih bolezni [34].

Določena živila, npr. mleko in mlečni izdelki, jabolka, brusnice, čaj in živila z visoko vsebnostjo prehranske vlaknine, naj bi imela kariostatične značilnosti, tj. naj bi zavirala razvoj kariesa, vendar je za potrditev potrebnih več študij [17]. Za mlečne izdelke je bilo predpostavljeno, da lahko kalcij kompenzira kariogene značilnosti laktoze, sama fermentacija laktoze pa ne vpliva toliko na zmanjšanje pH v primerjavi z drugimi sladkorji [9]. Določene študije kažejo, da lahko imajo sladkorni alkoholi, npr. ksilitol in sorbitol, ki se uporabljajo v žvečilnih gumijih in kot umetna sladila, kariostatične značilnosti, vendar so rezultati še nejasni [9].

Kako je z žvečilnimi gumiji?

Žvečenje žvečilnega gumija poveča pretok sline v ustih, kar predstavlja zaščito pred zobno erozijo s pomočjo različnih mehanizmov [26] – nevtralizira učinke kisline iz hrane/pijače, ki bi omehčala zobno tkivo, poleg tega pa požiranje dodatne sline, ki je proizvedena zaradi stimulacije, vpliva na odstranjevanje kislin [30] in poskrbi za pravočasno odstranjevanje sladkorja, ki bi ga drugače bakterije v plakih presnovile [31].

Slika 2: Žvečilni gumiji ne morejo nadomestiti ustrezne ustne higiene

Žvečilni gumiji, ki vsebujejo sladkor, navadno vsebujejo sukrozo, ki je fermentirana in presnovljena s strani bakterij v ustni votlini [26]. Kariogene značilnosti žvečilnih gumijev s sladkorjem so odvisne od sestave izdelka, frekvence in časa žvečenja, tj. pred ali po obroku [27]. Žvečilni gumiji z dodanim sladkorjem lahko torej vplivajo na povečano tveganje za razvoj kariesa, medtem ko so tisti, ki nimajo sladkorja, nekariogeni [26], saj vsebujejo visoko intenzivna sladila (npr. sukraloza, stevia) ali sladkorne alkohole (npr. maltitol, sorbitol, eritritol) [28], ki jih bakterije zelo počasi presnavljajo ali pa jih sploh ne [29].


Sklep

Kot smo ugotovili, je povezava med zdravjem ustne votline in prehrano obojestranska – slabše zdravje ustne votline lahko vpliva na posameznikovo sposobnost za hranjenje s hranilno bogato hrano, medtem ko lahko neustrezna prehrana poveča tveganje za slabše zdravje ustne votline, vključno z razvojem periodontalnih bolezni in izgubo zob [10]. Na prvem mestu sta vedno ustrezna higiena ustne votline in redni obiski zobozdravnika, z uravnoteženo prehrano, ki vsebuje ustrezen vnos sladkorjev, pa lahko dodatno prispevamo k preventivi pred nastankom bolezni ustne votline.


Članek je namenjen zgolj izobraževanju o ustrezni prehrani za zdravje ustne votline in ni nadomestilo za obravnavo pri zobozdravniku, zato se v primeru dvomov in težav obrnite na izbranega zobozdravnika.


Avtorica:
Dominika Češek, dipl. dietet.
Instagram: dominika.cesek
E-pošta: cesek.dominika@gmail.com


Literatura

[1] Singh, A., Bharathi, M. P., Sequeira, P., Acharya, S. in Bhat, M. (2011). Oral health status and practices of 5 and 12 year old Indian tribal children. Journal of Clinical Pediatric Dentistry, 35(3), 325-330. https://doi.org/10.17796/jcpd.35.3.c8063171438k4362.

[2] Chicago Dental Society (2011). Good oral health starts with exercise, eating right. CDS Review, 104(2), 34. Pridobljeno 05.04.2021 s https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/21568243/

[3] Dye, B. A., Barker, L. K., Li, X., Lewis, B. G. in Beltran-Aguilar, E. D. (2011). Overview and quality assurance for the oral health component of the National Health and Nutrition Examination Survey (NHANES), 2005‐08. Journal of Public Health Dentistry, 71(1), 54-61. https://doi.org/10.1111/j.1752-7325.2010.00202.x

[4] Scardina, G. A. in Messina, P. (2008). Nutrition and oral health. Recenti Progressi in Medicina, 99(2), 106-111. Pridobljeno 05.04.2021 s https://europepmc.org/article/med/18459687

[5] Scardina, G. A. in Messina, P. (2012). Good oral health and diet. Journal of Biomedicine and Biotechnology. https://doi.org/10.1155/2012/720692

[6] Bang, G. in Kristoffersen, T. (1972). Dental caries and diet in an Alaskan Eskimo population. Scandinavian Journal of Dental Research, 80(5), 440-444. https://doi.org/10.1111/j.1600-0722.1972.tb00310.x.

[7] Lupi-Pegurier, L., Muller-Bolla, M., Fontas, E. in Ortonne, J. P. (2007). Reduced salivary flow induced by systemic isotretinoin may lead to dental decay. A prospective clinical study. Dermatology, 214(3), 221-226. https://doi.org/10.1159/000099586.

[8] Yau-Hua, Y., Hsu-Ko, K. in Yu-Lin, L. (2007). The association between serum folate levels and periodontal disease in older adults: data from the National Health and Nutrition Examination Survey 2001/02. Journal of the American Geriatrics Society, 55(1), 108-113. https://doi.org/10.1111/j.1532-5415.2006.01020.x.

[9] American Dental Association – ADA (2019). Nutrition and oral health. Pridobljeno 26.04.2021 s https://www.ada.org/en/member-center/oral-health-topics/nutrition-and-oral-health#:~:text=A%20bidirectional%20relationship%20exists%20between,risk%20of%20developing%20dental%20caries

[10] Tinanoff, N., Baez, R. J., Guillory, C. D., Donly, K. J., Feldens, C. A., McGrath, C., … in Twetman, S. (2019). Early childhood caries epidemiology, aetiology, risk assessment, societal burden, management, education, and policy: global perspective. International Journal of Paediatric Dentistry, 29(3), 238-248. https://doi.org/10.1111/ipd.12484.

[11] Moynihan, P. J. in Kelly, S. A. M. (2014). Effect on caries of restricting sugars intake: systematic review to inform WHO guidelines. Journal of Dental Research, 93(1), 8-18. https://doi.org/10.1177/0022034513508954.

[12] van Loveren, C. (2019). Sugar restriction for caries prevention: amount and frequency. which is more important?. Caries Research, 53(2), 168-175. https://doi.org/10.1159/000489571

[13] Rodrigues, C. S. in Sheiman, A. (2000). The relationships between dietary guidelines, sugar intake and caries in primary teeth in low income Brazilian 3-year-olds: a longitudinal study. International Journal of Paediatric Dentistry, 10(1), 47-55. https://doi.org/10.1046/j.1365-263x.2000.00165.x.

[14] Feldens, C. A., Giugliani, E. R. J., Vigo, A. in Vitolo, M. R. (2010). Early feeding practices and severe early childhood caries in four-year-old children from southern Brazil: a birth cohort study. Caries Research, 44(5), 445-452. https://doi.org/10.1159/000319898.

[15] Kaiser, L. L., Campbell, C. G. in Academy Positions Comittee Workgroup (2014).  Practice paper of the Academy of Nutrition and Dietetics abstract: nutrition and lifestyle for a healthy pregnancy outcome. Journal of the American Academy of Nutrition and Dietetics, 114(6), 958. https://doi.org/10.1016/j.jand.2014.04.004

[16] Heyman, M. B., Abrams, S. A., Section on gastroenterology, hepatology, and nutrition in Committee on nutrition (2017). Fruit juice in infants, children, and adolescents: current recommendations. Pediatrics, 139(6). https://doi.org/10.1542/peds.2017-0967.

[17] Moynihan, P. (2007). Foods and dietary factors that prevent dental caries. Quintessence International, 38(4), 320-324. https://doi.org/10.1046/j.1467-3010.2000.00033.x

[18] Schroth, R. J., Lavelle, C., Tate, R., Bruce, S., Billings, R. J. in Moffatt, M. E. K. (2014). Prenatal vitamin D and dental caries in infants. Pediatrics, 133(5), 1277-1284. https://doi.org/10.1542/peds.2013-2215.

[19] Tanaka, K., Hitsumoto, S., Miyake, Y., Okubo, H., Sasaki, S., Miyatake, N., … in Arakawa, M. (2015). Higher vitamin D intake during pregnancy is associated with reduced risk of dental caries in young Japanese children. Annals of Epidemiology, 25(8), 620-625. https://doi.org/10.1016/j.annepidem.2015.03.020

[20] Ganss, C. in Lussi, A. (2006). Diagnosis of erosive tooth wear. Monographs in Oral Science, 20, 32-43. https://doi.org/10.1159/000093349.

[21] Kargul, B. in Bakkal, M. (2009). Prevalence, etiology, risk factors, diagnosis, and preventive strategies of dental erosion: literature review (part I & part II). Acta stomatologica Croatica, 43(3), 165-187. Pridobljeno 26. 04. 2021 s https://www.researchgate.net/publication/281771275_Prevalence_Etiology_Risk_Factors_Diagnosis_and_Preventive_Strategies_of_Dental_Erosion_Literature_Review_Part_l_Part_II

[22] Li, H., Zou, Y. in Ding, G. (2012). Dietary factors associated with dental erosion: a meta-analysis. PloS One, 7(8). https://doi.org/10.1371/journal.pone.0042626

[23] Salas, M. M. S, Nascimento, G. G., Vargas-Ferreira, F., Tarquinio, S. B. C., Huysmans, M. C. D. N. J. M. in Demarco, F. F. (2015). Diet influenced tooth erosion prevalence in children and adolescents: Results of a meta-analysis and meta-regression. Journal of Dentistry, 43(8), 865-875. https://doi.org/10.1016/j.jdent.2015.05.012

[24] Institute of Medicine (2011). Dietary Reference Intakes for Calcium and Vitamin D. Washington, DC: The National Academies Press. https://doi.org/10.17226/13050.

[25] Pavia, M., Pileggi, C., Nobile, C. G. A. in Angelillo, I. F. (2006). Association between fruit and vegetable consumption and oral cancer: a meta-analysis of observational studies. American Journal of Clinical Nutrition, 83(5), 1126-1134. https://doi.org/10.1093/ajcn/83.5.1126.

[26] American Dental Association – ADA (2019). Chewing gum. Pridobljeno 27.04.2021 s https://www.ada.org/en/member-center/oral-health-topics/chewing-gum

[27] Toger-Decker, R. in van Loveren, C. (2003). Sugars and dental caries. American Journal of Clinical Nutrition, 78(4), 881S-892S. https://doi.org/10.1093/ajcn/78.4.881S.

[28] International chewing gum association (b. d.). The science and technology behind chewing gum ingredients. Pridobljeno 27.04.2021 s http://www.gumassociation.org/index.cfm/science-technology/ingredients-technology/

[29] Burt, B. A. (2006). The use of sorbitol- and xylitol-sweetened chewing gum in caries control. The Journal of the American Dental Association, 137(2), 190-196. https://doi.org/10.14219/jada.archive.2006.0144.

[30] Buzalaf, M. A. R., Hannas, A. R. in Kato, M. T. (2012). Saliva and dental erosion. Journal of Applied Oral Science, 20(5), 493-502. https://doi.org/10.1590/s1678-77572012000500001.

[31] Dawes, C., Pedersen, A. M. L., Villa, A., Ekström, J., Proctor, G. B., Vissink, A., … in Wolff, A. (2015). The functions of human saliva: A review sponsored by the World Workshop on Oral Medicine VI. Archives of Oral Biology, 60(6), 863-874. https://doi.org/10.1016/j.archoralbio.2015.03.004.

[32] Sanders, T. A. B. (2004). Diet and general health: dietary counselling. Caries Research, 38(Suppl. 1), 3-8. https://doi.org/10.1159/000074356.

[33] Zero, D. T. (1996). Etiology of dental erosion–extrinsic factors. European Journal of Oral Science, 104(2), 162-177. https://doi.org/10.1111/j.1600-0722.1996.tb00065.x.

[34] Tada, A. in Miura, H. (2019). The relationship between vitamin C and periodontal diseases: a systematic review. International Journal of Enviromenmental Research and Public Health, 16(14), 2472. https://doi.org/10.3390/ijerph16142472


Viri slik

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.