Ortoreksija nervoza in obsedenost z zdravo hrano


Uvod

Ortoreksija nervoza, poleg bigoreksije nervoze, spada med novejše motnje hranjenja. Pri motnji gre za patološko obsedenost z zdravo, biološko čisto hrano, ki lahko privede do pretiranega izločanja živil iz prehrane in spremembe prehranskih navad [1], kar lahko negativno vpliva na več področij življenja. Več o značilnostih, vzrokih in posledicah ortoreksije pa v nadaljevanju.


Kazalo vsebine

  • Uvod
  • Značilnosti motnje in prehranskih navad
  • Primerjava z drugimi motnjami hranjenja
  • Vzroki in pogostost
  • Posledice motnje in obravnava
  • Sklep
  • Literatura
  • Viri slik

Značilnosti mornje in prehranskih navad

Sam izraz ortoreksija nervoza izhaja iz »ortho«, kar pomeni pravilno in »orexi«, kar pomeni apetit [2]. Pri motnji gre za obsesivno usmerjanje pozornosti na »zdravo« prehrano, ki vključuje tudi čustveni stres in gnus pri prehranskih izbirah, ki so prikazane kot nezdrave [4]. Pri izbiri živil, ki jo spremlja kompulzivno vedenje ali preokupacija s »pravilnimi« in restriktivnimi prehranskimi navadami, posameznik stremi k doseganju optimalnega zdravja [4]. Posledično lahko kršenje pravil, ki si jih posameznik postavi sam, sproži pretiran stran pred boleznimi, občutek onesnaženosti in/ali fizične občutke, ki jih pogosto spremljata tesnoba in sram [4].

Značilno je, da pri prehrani ne gre samo za izbiro živil, temveč tudi za obsesivno pozornost na načrtovanje, nakup, pripravo in zaužitje hrane, pri čemer hrana predstavlja vir zdravja, ne zagotavlja pa tudi ugodnega občutka pri hranjenju, kar se povezuje tudi s pogostim moralnim obsojanjem drugih oseb na podlagi njihovih prehranskih izbir [4]. Velikokrat se pojavlja tudi pretirano prepričanje, da lahko vključevanje ali izključevanje določenih živil predstavlja preventivo ali zdravilo pri boleznih ali ima velik vpliv na zdravje [4]. Skozi čas se lahko prehranske restrikcije poslabšujejo in pride do izločanja celotnih skupin živil ter bolj pogostega »čiščenja« v obliki delnega posta za doseganje »razstrupljanja« [4]. Takšno vedenje pogosto pripelje do izgube telesne mase, kar pri tej motnji ni glavni cilj, saj je tu bolj v ospredju »čistost« telesa, zato gre predvsem za posledico izločanja živil in omejenega vnosa hrane [4]. Celoten spekter vedenj lahko postane škodljiv za zdravje, če pride do podhranjenosti, visoke stopnje izgube telesne mase ali drugih zdravstvenih zapletov zaradi restrikcijske prehrane. To vedenje lahko privede do poslabšanja socialnega, akademskega in poklicnega delovanja zaradi prepričanj o zdravi prehrani ter do odvisnosti pozitivne samopodobe, lastne vrednosti in zadovoljstva samim s seboj od načina prehrane, ki si ga posamezniki razlagajo kot zdravega [4].

Takšno vedenje pogosto pripelje do izgube telesne mase, kar pri tej motnji ni glavni cilj, saj je tu bolj v ospredju »čistost« telesa, zato gre predvsem za posledico izločanja živil in omejenega vnosa hrane.

Dunn in Bratman, 2016

Primerjava z drugimi motnjami hranjenja

Pri ortoreksiji nervozi gre navadno za normalno telesno maso in za usmerjanje pozornosti na kvaliteto hrane, ne količino, kot je to opazno pri anoreksiji nervozi [3]. Enako velja tudi za pogostost uživanja hrane, ki je pri anoreksiji precej spremenjena, saj gre za izpuščanje obrokov, pri ortoreksiji pa gre za redno uživanje obrokov, razen ob postenju [6]. Glavna razlika z drugimi motnjami hranjenja je ta, da pri ortoreksiji ne gre za strah pred debelostjo in težnjo po vitkosti [1]. Ostale značilnosti v primerjavi z drugimi so prikazane na Sliki 1.

Slika 1: Razlike in podobnosti med ortoreksijo in anoreksijo (povzeto po [8])

Vzroki in pogostost

Dejavniki tveganja za razvoj anoreksije nervoze, ki lahko veljajo tudi za ortoreksijo, vključujejo razvoj preferenc pri izbiri živil, podedovane razlike v zaznavanju okusa, izbirčnost, prekomerno telesno maso in debelost, starševske načine hranjenja in starševske izkušnje z motnjami hranjenja [7]. Osebnostne značilnosti, ki so značilne tudi za določene druge motnje hranjenja, lahko predstavljajo dejavnik tveganja tudi za razvoj ortoreksije nervoze in vključujejo pretirano storilnost in pridnost, perfekcionizem ter veliko potrebo po potrditvi/pohvalah iz okolice [1]. Velikokrat se v kombinaciji s tem pojavljajo tudi težave z nizko samopodobo in potrebo po nadzoru [1].  

Velikokrat se v kombinaciji s tem pojavljajo tudi težave z nizko samopodobo in potrebo po nadzoru.

Sernec, 2010

Podatki o pogostosti motnje so precej nejasni zaradi diagnostike in neprepoznavanja vedenjskih vzorcev, ki so velikokrat prepoznani kot zdravi in zaželeni. Kljub temu nekatere študije nakazujejo na večjo pojavnost motnje v populaciji zdravstvenih delavcev in pri umetnikih, ki se ukvarjajo z različnimi predstavami [5]. Za motnjo zbolevajo predvsem ženske v zgodnji in srednji odrasli dobi [1], druge populacijske skupine z dejavnikom tveganja pa so tudi posamezniki z že razvitmi motnjami hranjenja, mladostniki in športniki [8, 12, 13].


Posledice motnje in obravnava

Zaenkrat še ni enotnih diagnostičnih kriterijev za ortoreksijo, določeni kriteriji se nagibajo predvsem k vzorcem vedenja, ki so bili omenjeni v poglavju značilnosti motnje. Lahko si pomagamo tudi z orodji in vprašalniki, vendar to ni nadomestilo za klinični intervju [3]. Vprašalniki zajemajo predvsem vprašanja, ki se nanašajo na zaskrbljenost o prehrani, razmišljanju o hrani, vplivu uživanja zdrave hrane na različne vidike zdravja, razpoložljivost nezdrave prehrane na trgu, itd. [14].

Slika 2: Potrebna je multidisciplinarna obravnava za odkrivanje vzrokov za razvoj ortoreksije z namenom preprečevanja poslabšanja stanja

Sklep

Vsekakor ne velja, da imamo vsi to motnjo, če razmišljamo o zdravi prehrani in ustreznih prehranskih navadah, saj gre v primeru ortoreksije za preokupacijo z zdravo hrano, ki poteka večino dneva in ki za seboj pusti veliko ostalih vedenjskih vzorcev v povezavi s prehranskimi navadami, kar izrazito neugodno vpliva na zdravje in kvaliteto življenja. Velikokrat je neprepoznana predvsem zaradi tega, ker vključuje »zaželene« prehranske navade in kontrolo nad izbiro hrane, kar pa v tem primeru privede do precej z zdravjem povezanih težav, zato je toliko bolj pomembno prepoznati velikokrat zabrisano mejo med ustrezno in neustrezno prehrano in s tem povezanimi navadami.


Več na temo pristopov k spremembi prehranskih navad lahko poslušaš v našem Šport je zakon podcastu:



Kako bi ocenili ta članek?


Vsebina je namenjena zgolj v informativne namene, ni nadomestilo za pregled pri zdravniku in nikakor ne služi kot uradni zdravstveni nasvet, zato se ob morebitnih težavah posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali specialistom.


Za pomoč pri analizi in morebitni spremembi prehranskih navad nam lahko pišete na sportjezakon.info@gmail.com ali nas kontaktirate za brezplačni prvi posvet.


Avtorica:
Dominika Češek, dipl. dietet.
Instagram: dominika.cesek
E-pošta: cesek.dominika@gmail.com


Literatura

Viri slik

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.