Bigoreksija Nervoza – ko ideal mišičaste postave postane breme


Uvod

Bigoreksija nervoza predstavlja eno izmed novejših motenj hranjenja, med katere spada tudi ortoreksija nervoza. Za bigoreksijo nervozo je značilna obsesivna preokupacija z razmišljanjem, da posameznikovo telo ni dovolj mišičasto, te osebe pa se vidijo kot šibke in premalo mišičaste, kljub »normalni« oz. zelo mišičasti postavi, kar dobro opiše tudi naslovna slika. V nadaljevanju pa je na voljo več informacij o osnovnih značilnostih motnje, vzrokih za razvoj in prepoznavanju le-te.


Kazalo vsebine

  • Osnovne značilnosti motnje
  • Skupine, ki so izpostavljene tveganju za razvoj motnje
  • Sočasno pridružene motnje
  • Možni vzroki za razvoj motnje
  • Diagnoza motnje
  • Obravnava motnje
  • Sklep
  • Literatura

Osnovne značilnosti motnje

Mišična dismorfija, z drugim poimenovanjem bigoreksija nervoza [1], je duševna motnja [2], ki se pojavlja predvsem pri moških [3].

Vedenjski vzorci

Ker se posamezniki vidijo kot šibke in premalo mišičaste, kljub temu, da izgledajo »normalno« oz. zelo mišičasto, se odločajo za vedenja, katerih cilj je pridobivanje mišične mase in doseganje ideala mišičaste postave [1]. Značilen je strog režim treninga in prehrane, v sklopu katerega posamezniki preživijo veliko ur v fitnesu v okviru pretiranega treninga, pojavljajo se abnormalni prehranski vzorci, zapravljanje pretiranih vsot denarja za neučinkovita prehranska dopolnila, pojavi pa se lahko tudi zloraba substanc [4] in sicer gre za zlorabo anabolnih androgenih steroidov [1], kar lahko privede tudi do spolne disfunkcije. Simptomi se začnejo pogosteje pojavljati pri povprečni starosti 19-20 let [5]. Osebe z motnjo poročajo o razmišljanju o bolj mišičastemu videzu več kot 3 ure dnevno in verjamejo, da imajo majhno kontrolo nad njihovimi aktivnostmi, ki so povezane z vadbo [5]. Poročajo tudi o vplivu motnje na njihovo življenje, npr. izguba službe, težave v odnosih, oddaljevanje od ljubih oseb, poleg tega pa se izogibajo ljudem in aktivnostim zaradi skrbi o svojem videzu [5]. Lahko gre tudi za prikrita vedenja, npr. konstantno spremljanje postave v ogledalu in skrivanje postave v širokih oblačilih [5]. Pomembno je poudariti tudi to, da je 50 % oseb z motnjo, imelo vpogled v le-to oz. so se je zavedali, vendar so se počutili nezmožni razrešiti svoje skrbi [6,7].

Telesne in karakterne značilnosti

Glede na količino treninga imajo osebe z bigoreksijo nervozo po vsej verjetnosti povečan indeks telesne mase, predvsem na račun mišične mase [5]. V ozadju motnje se lahko skriva tudi večja podpora teh oseb družbenim normam kar se tiče izgleda in moškosti [5]. Določene značilnosti oseb so lahko povezane z večjim tveganjem za razvoj bigoreksije nervoze. Prva je perfekcionizem, ki lahko direktno vpliva na razvoj in sicer s tem, da imajo osebe težnjo po perfektnem telesu, lahko pa vpliva tudi indirektno in sicer s tem, da so osebe nezadovoljne s svojim telesom [8]. Drugi značilnosti pa sta nizka samopodoba in samozavest, ki sta ključna dejavnika za razvoj in vztrajanje motnje [8, 9, 10] in prispevata k razvoju motivacije za prej omenjenega vedenja [11]. To lahko posledično prispeva k izogibanju družbenim situacijam, v katerih je telo osebe izpostavljeno drugim, to pa še dodatno utrjuje zmanjšan občutek tesnobe, ko se oseba umakne iz družbe [10].


Kdo je izpostavljen tveganju?

Sama pogostost motnje je odvisna od izbrane populacije, kljub temu pa se v primerjavi z drugimi športniki in netreniranimi posamezniki povečano tveganje kaže pri športnikih, ki se ukvarjajo predvsem z vadbo za moč [12]. Tu je potrebno izpostaviti, da posploševanje na vse športnike, ki se ukvarjajo z vadbo moči, ni ustrezno [13], saj je za razvoj motnje potrebno združiti določene karakterne značilnosti, ki so bile prej omenjene, z vedenjskimi vzorci. Izvira predvsem iz kroga moškega bodildinga (angl. »bodybuilding«), kjer imajo tekmovalci večjo možnost za razvoj motnje, saj je bolj v ospredju videz, v primerjavi s trobojem moči (angl. »powerlifting«) [14]. Kljub temu, da je govora predvsem pri pojavu motnje pri moških, pa se lahko pojavlja tudi pri ženskah, kjer je lahko eden izmed vzrokov spolna zloraba, kar nakazuje tudi na to, da je lahko razvoj motnje povezan z reakcijo na zlorabo [15].

Slika 1: Motnja izhaja iz moškega “bodybuildinga”

Katere ostale motnje se lahko pojavijo?

Bigoreksija nervoza ima podobne značilnosti kot ostale motnje hranjenja zaradi kompulzivnega režima treningov in stroge diete, kar študije potrjujejo s pojavnostjo drugih motenj hranjenja tudi pri bigoreksiji nervozi [10, 16]. Zaradi določenih značilnosti glede prehranskih izbir in kontrole nad hranjenjem, je možna tudi povezava z razvojem ortoreksije nervoze, za katero je značilna obsedenost s čisto hrano in »pravilnim« oz. zdravim načinom prehrane [17].

Slika 2: Poleg bigoreksije nervoze se lahko pojavijo tudi druge motnje hranjenja

Možni vzroki za razvoj motnje

Eden izmed vzrokov lahko predstavlja prisotnost travme oz. neprijetnega dogodka, kar je v ljudeh pustilo občutek nezmožnosti spopadanja s težavo ali občutek, da je svet nasilen in nevaren [5], bodisi je šlo za spolno zlorabo, telesni napad ali nasilništvo [5]. Glede na povezavo med količino mišične mase in močjo, osebe z motnjo enačijo mišičasto postavo z varnostjo, tj. »Ko postanem velik in mišičast, menim, da se ljudje ne bodo zafrkavali z menoj.« [18]. Drugi izmed možnih vzrokov je lahko ta, da osebe povezujejo mišičasto postavo z uspehom pri reprodukciji [5]. Mišice tako lahko sekundarno predstavljajo možatost, spolno zmožnost, zmožnost varovanja partnerjev in potomcev [19]. Tretji vzrok, ki se pojavlja pri moških, pa je nezadovoljstvo z genitalijami, kar lahko predstavlja motivacijo za kompenzacijska vedenja [20].


Postavitev diagnoze

Kot že prej omenjeno, je za bigoreksijo nervozo značilna preokupacija s podobo telesa, kar vodi v vedenja, povezana s strogim režimom treninga in prehrane [21] in kar se posledično lahko razvije v oddaljevanje od družbe. Motnja je prisotna, če sta izpolnjena 2 od naslednjih kriterijev:

  • Posameznik pogosto odklanja družbene in rekreacijske aktivnosti zaradi kompulzivne potrebe po vzdrževanju njegovega/njenega režima treninga in prehrane;
  • Posameznik se izogiba situacijam, v katerih je njegovo/njeno telo izpostavljeno drugim ali se v takšnih situacijah znajde v stiski/se počuti tesnobno;
  • Preokupacija o nezadostnosti oblike telesa ali mišične mase povzroči stisko v sklopu socialnih ali drugih pomembnih področij;
  • Posameznik nadaljuje s treningom, prehranskim režimom ali uporablja substance, ki vplivajo na izboljšanje zmogljivosti, kljub znanju o negativnih učinkih na telesno in duševno zdravje.

Povzeto po: [21]


Obravnava motnje

Obravnava je podobna kot pri ostalih motnjah hranjenja, tj. lahko vključuje psihoterapijo in farmakoterapijo [22, 23], potrebno pa je tudi prilagajanje vsakemu posamezniku, saj mu lahko tako omogočimo več različnih vrst obravnav.


Sklep

Kljub temu, da je motnja bigoreksija nervoza velikokrat neprepoznana s strani družbe, ker so znotraj nje vključena vedenja, povezana s treningom in prehrano, ki so večinoma videna kot pozitivna in predstavljajo cenjene vrednote, npr. ambicioznost, samokontrola, disciplina [5], lahko zelo negativno vpliva na kvaliteto življenja in zdravstveno stanje posameznika, zato je toliko bolj pomembno, da je motnja odkrita in zdravljena čim prej.


Kako bi ocenili ta članek?


Vsebina je namenjena zgolj v informativne namene, ni nadomestilo za pregled pri zdravniku in nikakor ne služi kot uradni zdravstveni nasvet, zato se ob morebitnih težavah posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali specialistom.


Avtorica:
Dominika Češek, dipl. dietet.
Instagram: dominika.cesek
E-pošta: cesek.dominika@gmail.com


Literatura

[1] Pope, H. G., Gruber, A. J., Choi, R., Olivardia, R. in Phillips, K. A. (1997). Muscle dysmorphia. An underrecognized form of body dysmorphic disorder. Psychosomatics, 38(6), 548-557. https://doi.org/10.1016/S0033-3182(97)71400-2.

[2] Cerea, S., Bottesi, G., Pacelli, Q. F., Paoli, A. in Ghisi, M. (2018). Muscle dysmorphia and its associated psychological features in three groups of recreational athletes. Scientific reports, 8, 8877. https://doi.org/10.1038/s41598-018-27176-9

[3] Suffolk, M. T., Dovey, T. M., Goodwin, H. in Meyer, C. (2013). Muscle dysmorphia: methodological issues, implications for research. Eating disorders, 21(5), 437-357. https://doi.org/10.1080/10640266.2013.828520.

[4] Mosley, P. E. (2009). Bigorexia: bodybuilding and muscle dysmorphia. European eating disorders review, 17(3), 191-198. https://doi.org/10.1002/erv.897.

[5] Tod, D., Edwards, C. in Cranswick, I. (2016). Muscle dysmorphia: current insights. Psychology research and behaviour management, 9, 179-188. https://doi.org/10.2147/PRBM.S97404

[6] Cafri, G., Olivardia, R. in Thompson, K. J. (2008). Symptom characteristics and psychiatric comorbidity among males with muscle dysmorphia. Comprehensive psychiatry, 49(4), 374-379. https://doi.org/10.1016/j.comppsych.2008.01.003

[7] Olivardia, R., Pope, H. G., Hudson, J. I. (2000). Muscle dysmorphia in male weightlifters: a case-control study. American journal of psychiatry, 157(8), 1291-1296. https://doi.org/10.1176/appi.ajp.157.8.1291.

[8] Grieve, F. G. (2007). A conceptual model of factors contributing to the development of muscle dysmorphia. Eating disorders, 15(1), 63-80. https://doi.org/10.1080/10640260601044535.

[9] Cafri, G., Thompson, K., Ricciardelli, L., McCabe, M., Smolar, L. in Yesalis, C. (2005). Pursuit of the muscular ideal: Physical and psychological consequences and putative risk factors. Clinical psychology review, 25(2), 215-239. https://doi.org/10.1016/j.cpr.2004.09.003.

[10] Olivardia, R. (2001). Mirror, mirror on the wall, who’s the largest of them all? The features and phenomenology of muscle dysmorphia. Harvard review of psychiatry, 9(5), 254-259. https://doi.org/10.1080/hrp.9.5.254.259

[11] Crocker, J. (2002). The costs of seeking self–esteem. Journal of social issues, 58(3). https://doi.org/10.1111/1540-4560.00279

[12] Pope, H. G., Katz, D. L. in Hudson, J. I. (1993). Anorexia nervosa and “reverse anorexia” among 108 male bodybuilders. Comprehensive psychiatry, 34(6), 406-409. https://doi.org/10.1016/0010-440x(93)90066-d

[13] Cerea, S., Bottesi, G., Pacelli, Q. F., Paoli, A. in Ghisi, M. (2018). Muscle dysmorphia and its associated psychological features in three groups of recreational athletes. Scientific reports, 8, 8877. https://doi.org/10.1038/s41598-018-27176-9

[14] Skemp, K. M., Mikat, R. P., Schenck, K. P. in Kramer, N. A. (2013). Muscle dysmorphia: risk may be influenced by goals of the weightlifter. The journal of strength & conditioning research, 27(9), 2427-2432. https://doi.org/10.1519/JSC.0b013e3182825474.

[15] Gruber, A. J. in Pope, H. G. (1999). Compulsive weight lifting and anabolic drug abuse among women rape victims. Comprehensive psychiatry, 40(4), 273-277. https://doi.org/10.1016/s0010-440x(99)90127-x.

[16] Nieuwoudt, J. E., Zhou, S., Coutts, R. A. in Booker, R. (2015). Symptoms of muscle dysmorphia, body dysmorphic disorder, and eating disorders in a nonclinical population of adult male weightlifters in Australia. Journal of strength & conditioning, 29(5), 1406-1414. http://doi.org/10.1519/JSC.0000000000000763.

[17] Haman, L., Barker-Ruchti, N., Patriksson, G. in Lindgren, E. C. (2015). Orthorexia nervosa: An integrative literature review of a lifestyle syndrome. International journal of qualitative studies on health & well-being, 10, 26799. https://doi.org/10.3402/qhw.v10.26799.

[18] Murray, S. B., Maguire, S., Russell, J. in Touyz, S. W. (2012). The emotional regulatory features of bulimic episodes and compulsive exercise in muscle dysmorphia: a case report. European eating disorders review, 20(1), 68-73. https://doi.org/10.1002/erv.1088.

[19] Frederick, D. A. in Haselton, M. G. (2007). Why is muscularity sexy? Tests of the fitness indicator hypothesis. Personality and social psychology bulletin, 33(8), 1167-1183. https://doi.org/10.1177/0146167207303022.

[20] Morrison, T. G., Morrison, M. A. in Bradley, B. A. (2008). Correlates of gay men’s self-reported exposure to pornography. International journal of sexual health, 19(2). https://doi.org/10.1300/J514v19n02_03

[21] Mosley, P. E. (2009). Bigorexia: bodybuilding and muscle dysmorphia. European eating disorders review, 17(3), 191-198. https://doi.org/10.1002/erv.897.

[22] Morgan, J. F. (2008). The invisible man: A self-help guide for men with eating disorders, compulsive exercise and bigorexia. London: Routledge.

[23] Pope H., Pope, H. G., Phillips, K. A. in Olivardia. (2000). The Adonis complex: The secret crisis of male body obsession. New York, NY: A Divison of Simon & Schuster, Inc.


Viri slik


Posodobljeno 7.1.2021

One thought on “Bigoreksija Nervoza – ko ideal mišičaste postave postane breme

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.