Sindrom razdražljivega črevesja in kaj je lahko v pomoč


Kazalo vsebine

  • Uvod
  • Značilnosti sindroma
  • Postavitev diagnoze
  • Prehranska obravnava in low-FODMAP prehrana
  • Pozornost pri low-FODMAP prehrani
  • Sklep
  • Literatura
  • Viri slik

Uvod

Sindrom razdražljivega črevesja (SRČ; angl. »Irritable Bowel Syndrome«) je ena izmed pogostejših gastrointestinalnih motenj, pri kateri se razširjenost v svetovnem merilu ocenjuje na 14 % [1]. Zaradi kronične narave in povezanih stanj lahko v veliki meri poseže v kvaliteto življenja posameznikov [2]. Vzroki za nastanek so še precej neraziskani in niti ni nujno, da je to stanje povezano z načinom prehrane, so se pa določene spremembe v načinu prehrane vseeno pokazale kot učinkovit način za lajšanje simptomov. Primer je low-FODMAP prehrana [3], ki je opisana v nadaljevanju.  


Značilnosti sindroma

Gre za funkcionalno motnjo prebavil, ki jo spremljajo trebušne bolečine/nelagodje, možne so spremembe v pogostosti odvajanja in/ali trdoti blata [4]. Pridruženi simptomi so lahko tudi nezadržna potreba po takojšnjem odvajanju blata, napenjanje ob odvajanju, občutek nepopolne izpraznitve danke in primesi sluzi v blatu, napihnjenost trebuha ter močni vetrovi [4]. Kot že prej omenjeno, lahko sindrom znatno vpliva na kakovost posameznikovega življenja, kar lahko še dodatno poslabšajo tudi druge pridružene težave, npr. pomanjkanje energije, nespečnost in pekoča zgaga.  

Slika 1: Možni simptomi SRČ, povezani z bolečino v predelu trebuha

Glede na pojavnost težav in način odvajanja blata se sindrom deli v 4 podkategorije: tip C, pri katerem prevladujeta zaprtje in trdo blato; tip D, pri katerem prevladujeta diareja s kašastim ali tekočim blatom; tip M, pri katerem se izmenjujeta diareja in zaprtje oz. trdo in kašasto blato; tip U, ki predstavlja neuvrščeni tip sindroma [4,5]. Pri mladih posameznikih se pogosteje pojavlja tip D, pri starejših pa se pojavlja predvsem tip s prevladujočim zaprtjem oz. tip C [4]. Sama razširjenost sindroma in njegovih podtipov se razlikuje glede na merila, ki so uporabljena za diagnostiko. Na splošno se lahko pojavi v različnih življenjskih obdobjih, pogostejši je pri ženskah [8], poleg tega pa je pogosteje diagnosticiran pri pacientih, mlajših od 50 let [9].

Vzroki za nastanek sindroma so še dokaj nepojasnjeni, v študijah pa se pojavljajo določeni dejavniki, ki bi lahko vplivali na nastanek. Medsebojno se lahko prepletajo dejavniki v prebavnem sistemu, npr. vnetje, stopnja prepustnosti črevesne pregrade, spremenjena črevesna mikrobiota, itd. [3]. Ti se lahko povezujejo z okoljskimi dejavniki, ki zajemajo genetiko, prehranske navade in s tem povezane intolerance ter alergije, vnos prehranskih vlaknin, itd. [3]. Našteti dejavniki se lahko povezujejo tudi s psihološkimi dejavniki, npr. stopnjo stresa in motnjami v duševnem zdravju [3].

Razlog za nastale prebavne težave lahko predstavljajo tudi določena živila, ki vsebujejo specifično vrsto ogljikovih hidratov. Kljub temu, da ima uživanje kratkoverižnih ogljikovih hidratov, ki imajo sposobnost fermentacije v črevesju, večinoma pozitivne učinke na zdravje, lahko pri osebah s tem sindromom sproži prej naštete prebavne motnje [2]. Pri tem gre lahko za spremembo količine vode v tankem črevesju, produkcijo plinov v debelem črevesju in spremembo gibljivosti samega prebavnega sistema, kar bi lahko pojasnilo sprožitev simptomov [2]. Živila, ki lahko povzročajo težave so opisana v poglavju prehranska obravnava.


Postavitev diagnoze

Tu je potrebno poudariti, da ob vsakem pojavu prebavnih težav, še ni nujno, da imamo razvit sindrom razdražljivega črevesja. Postavitev diagnoze temelji na kriterijih, da mora imeti pacient vsaj 1x tedensko v obdobju zadnjih 3 mesecev ponavljajočo se bolečino v predelu trebuha, ki je povezana z drugimi simptomi, ki se navezujejo na odvajanje blata, spremembo pogostosti odvajanja in spremembe v trdoti blata [7].  Večina pacientov ima pri tem blažje simptome, pri približno 30 % pa je potrebna individualna obravnava in strokovna pomoč [5].


Prehranska obravnava in low-FODMAP prehrana

Pri sami prehranski obravnavi, ki jo vodi dietetik, se je potrebno podrobno pogovoriti o težavah, ki jih ima pacient ter narediti analizo prehranskih navad, da lahko ugotovimo, katera živila pacientu ne ustrezajo. V sklopu celotnega procesa se lahko vključijo tudi druge pridružene preiskave, npr. laboratorijske preiskave [6]. Na podlagi tega se lahko odločimo za individualno obravnavo, v katero vključimo način prehrane, imenovan low-FODMAP prehrana.

Slika 2: Low-FODMAP prehrana lahko učinkovito pripomore k blaženju simptomov SRČ

Low-FODMAP prehrana je lahko učinkovita strategija za obvladovanje simptomov sindroma [10]. FODMAP predstavlja kratico za kratkoverižne ogljikove hidrate, ki se v veliki meri fermentirajo v črevesju, zato jih povezujejo z nastankom simptomov [11]. Kratica FODMAP pomeni:

  • F = fermentirajoči: proces fermentacije, s pomočjo katerega črevesne bakterije fermentirajo nepresnovljene ogljikove hidrate, pri čemer nastanejo plini;
  • O = oligosaharidi: glavni predstavniki so fruktani in galakto-oligosaharidi;
  • D = disaharidi: glavni predstavnik je laktoza;
  • M = monosaharidi: glavni predstavnik je fruktoza;
  • A = and/in;
  • P = polioli: glavna predstavnika sta sorbitol in manitol. [12]

Glavni mehanizem prehrane z nižjo vsebnostjo naštetih ogljikovih hidratov predstavlja zmanjšanje absorpcije teh snovi v tankem črevesju, kar se kaže v zmanjšanju količine vode v črevesju in v ugodnih vplivih na fermentacijo v debelem črevesju in proizvodnjo plinov [13, 14].

Živila z visoko vsebnostjo FODMAP komponent so predvsem rastlinskega izvora, najdemo jih predvsem v različnih žitih, sadju, zelenjavi in stročnicah [16, 17]. Načeloma te komponente v samih živilih niso prisotne v velikih količinah, npr. v pšenici, vendar to lahko predstavlja težavo, če te izdelke pojemo v večjih količinah – enako velja tudi za čebulo in česen. Pojavljajo se tudi v mlečnih izdelkih, kjer je pomemben sladkor laktoza. V spodnji tabeli najdete živila z višjo vsebnostjo FODMAP in ustrezne alternative živil pri uvajanju low-FODMAP prehrane.


Tabela 1: Nekaj živil z višjim in nižjim deležem FODMAP komponent

Povzeto po: [16], [17]

Na začetku prehranske obravnave je potrebno opraviti analizo prehranskih navad, s katero preverimo, kaj bi se dalo izboljšati oz. gre za vzpostavitev režima varovalne prehrane. Če to ne pomaga, se lahko odločimo za uvajanje low-FODMAP prehrane. V prvi fazi omejimo uživanje živil z visoko vsebnostjo FODMAP komponent in na podlagi odziva načrtujemo prehrano naprej [21]. V primeru, da ni odziva, se ta način prehrane lahko preneha, v nasprotnem primeru pa je potrebno postopno uvajanje živil, ki je namenjeno oblikovanju in spoznavanju tolerance posameznika na določena živila, kar predstavlja podlago za tretjo fazo – individualizirano prehrano [21].

Slika 3: Določena živila, ki lahko povzročajo težave pri SRČ

Kaj pravijo študije na to temo? Pri omejitvi živil z višjo vsebnostjo FODMAP se je v študiji pokazalo izboljšanje simptomov pri 74 % pacientov s SRČ [18], druge študije kažejo predvsem na zmanjšanje bolečine v predelu trebuha in napihnjenosti pri pacientih [11]. Ta način prehrane lahko tako predstavlja učinkovito strategijo pri obvladovanju simptomov pri sindromu, če obravnava poteka vodeno in je v to vključen dietetik [15,19].  


Pozornost pri low-FODMAP prehrani

Pomembno je izpostaviti, da low-FODMAP prehrana ni primerna za vsakogar, še posebno v primeru že nastale prehranske ogroženosti ali drugih prehranskih omejitev. Pomembno je tudi to, da lahko zaradi  nenadzorovanega izključevanja živil pride do neustreznih prehranskih navad, kjer je posledično možno pomanjkanje hranil. Enako velja tudi za trajanje tega načina prehrane, saj ni primeren za celo življenje. Podatki o dolgoročni uporabi tega načina prehrane so sicer še zelo omejeni [1], vendar študije nakazujejo možne spremembe v črevesni mikrobioti po določenem času, potrebne pa so še študije, ki bodo pokazale, kako način prehrane vpliva na zdravje debelega črevesa na dolgi rok [20].


Sklep

Pri ponavljajočem se pojavu omenjenih težav, ki bi lahko nakazovale na SRČ, je smiselno poiskati strokovno pomoč, ki vključuje obravnavo pri osebnemu zdravniku in zdravniku specialistu, če je to potrebno. Če težavo predstavlja način prehrane, lahko sledi individualna prehranska obravnava, pri kateri vam lahko pomagamo tudi dietetiki. Vsekakor pa se ne priporoča izločanje živil »na pamet« brez strokovne podpore, saj lahko s tem naredimo več škode kot koristi.

Če trpite za podobnimi težavami, nam lahko pišete na sportjezakon.info@gmail.com ali nas kontaktirate za brezplačni uvodni posvet, kjer bomo skupaj pogledali, kako lahko težave odpravimo.


Avtorica:
Dominika Češek, dipl. dietet.
Instagram: dominika.cesek
E-pošta: cesek.dominika@gmail.com


Vsebina je namenjena zgolj v informativne namene, ni nadomestilo za pregled pri zdravniku in nikakor ne služi kot uradni zdravstveni nasvet, zato se ob morebitnih težavah posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali specialistom.


Literatura

[1] Werlang, M. E., Palmer, W. C. in Lacy, B. E. (2019). Irritable bowel syndrome and dietary interventions. Gastroenterology and Hepatology New York, 15(1), 16-26. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6423692/

[2] Staudacher, H. M., Irving, P. M., Lomer, M. C. E. in Whelan, K. (2014). Mechanisms and efficacy of dietary FODMAP restriction in IBS. Nature Reviews Gastroenterology & Hepatology, 11, 256-266. https://doi.org/10.1038/nrgastro.2013.259

[3] Sayuk, G. S. in Gyawali, C. P. (2015). Irritable bowel syndrome: Modern concepts and management options. The American Journal of Medicine, 128(8), 817–827. https://doi.org/10.1016/j.amjmed.2015.01.036   

[4] Orel, R. (2010). Sindrom razdražljivega  črevesa. Medicinski razgledi, 49, 479–485. https://medrazgl.si/sindrom-razdrazljivega-crevesa/

[5] Ross, E. in Lam, M. (2016). The Low FODMAPs Diet and IBS: A winning strategy. Journal of Clinical Nutrition & Dietetics, 2(1). https://doi.org/10.4172/2472-1921.100013

[6] Chey, W. D., Kurlander, J. in Eswaran, S. (2015). Irritable bowel syndrome: a clinical review. JAMA, 313(9), 949–958. https://doi.org/10.1001/jama.2015.0954

[7] Steering Committee Members (2017). Global IBS impact report. https://allergan-web-cdn-prod.azureedge.net/allergancanadaspecialty/allergancanadaspecialty/media/actavis-canada-specialty/en/news/global-ibs-impact-report-print.pdf

[8] Müller-Lissner, S. A., Bollani, S., Brummer, R. J., Coremans, G., Dapoigny, M., Marshall, J. K., … in Vatn, M. H. (2001). Epidemiological aspects of irritable bowel syndrome in Europe and North America. Digestion, 64(3), 200-204. https://doi.org/10.1159/000048862

[9] Drossman, D. A., Li, Z., Andruzzi, E., Temple, R. D., Talley, N. J., Thompson, W. G., … in Corazziari, E. (1993). U.S. Householder survey of functional gastrointestinal disorders: Prevalence, sociodemography, and health impact. Digestive Diseases and Sciences, 38(9), 1569-1580. https://doi.org/10.1007/BF01303162.

[10] Barrett, J. S. (2017). How to institute the low-FODMAP diet. Journal of Gastroenterology and Hepatology, 32(S1). https://doi.org/10.1111/jgh.13686

[11] Altobelli, E., Del Negro, V., Angeletti, P. M. in Latella, G. (2017). Low-FODMAP diet improves irritable bowel syndrome symptoms: a meta-analysis. Nutrients, 9(9), 940. https://doi.org/10.3390/nu9090940

[12] Monash University (2019). About FODMAP and IBS. https://www.monashfodmap.com/about-fodmap-and-ibs/

[13] Gibson, P. R. in Shepherd, S. J. (2010). Evidence-based dietary management of functional gastrointestinal symptoms: The FODMAP approach. Journal of Gastroenterology and Hepatology, 25(2), 252-258. https://doi.org/10.1111/j.1440-1746.2009.06149.x.

[14] Valeur, J., Røseth A. G., Knudsen, T., Malmstrøm, G. H., Fiennes, J. T., Midtvedt, T., … in Berstad, A. (2016). Fecal fermentation in irritable bowel syndrome: influence of dietary restriction of fermentable oligosaccharides, disaccharides, monosaccharides and polyols. Digestion, 94(1), 50-56. https://doi.org/10.1159/000448280

[15] Tuck, C. in Barrett, J. (2017). Re-challenging FODMAPs: the low FODMAP diet phase two. Journal of Gastroenterology and Hepatology, 32(1):11-15. https://doi.org/10.1111/jgh.13687

[16] Cingolani, A., Paduano, D., Vecchiarelli, V., Demelas, M., Corrias, P. T., Casula, L., … in Usaj, P. (2020). Feasibility of low fermentable oligosaccharide, disaccharide, monosaccharide, and polyol diet and its effects on quality of life in an Italian cohort. Nutrients, 12(3), 716. https://doi.org/10.3390/nu12030716

[17] Magge, S. in Lembo, A. (2012). Low-FODMAP diet for treatment of irritable bowel syndrome. Gastroenterology & Hepatology New York, 8(11), 739-745. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3966170/

[18] Shepherd, S. J. in Gibson, P. R. (2006).  Fructose malabsorption and symptoms of irritable bowel syndrome: Guidelines for effective dietary management. Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics, 106(10), 1631-1639. https://doi.org/10.1016/j.jada.2006.07.010

[19] Whelan, K., Martin, L. D., Staudacher, H. M. in Lomer, M. C. E. (2018). The low FODMAP diet in the management of irritable bowel syndrome: an evidence-based review of FODMAP restriction, reintroduction and personalisation in clinical practice. Journal of Human Nutrition and Dietetics, 31(2), 239-255. https://doi.org/10.1111/jhn.12530.

[20] Staudacher, H. M., Lomer, M. C. E., Anderson, J. L., Barrett, J. S., Muir, J. G., Irving, P. M., … in Whelan, K. (2012). Fermentable carbohydrate restriction reduces luminal bifidobacteria and gastrointestinal symptoms in patients with irritable bowel syndrome. The Journal of Nutrition, 142(8), 1510-1518. https://doi.org/10.3945/jn.112.159285.

[21] Liu, J., Chey, W. D., Haller, E. in Eswaran, S. (2020). Low-FODMAP diet for irritable bowel syndrome: what we know and what we have yet to learn. Annual Review of Medicine, 71, 303-314. https://doi.org/10.1146/annurev-med-050218-013625


Viri slik


Posodobljeno 7.1.2021

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.