Astma in telesna aktivnost


Uvod

Astma je kronično vnetje dihalnih poti, ki je prisotno pri približno 300 milijonih ljudi (vir: GINA). Najpogosteje je povezana s piskanjem, kašljanjem, pomanjkanjem zraka in pritiskom v prsnem košu, simptomi pa po svoji intenzivnosti variirajo. Lahko se kažejo le kot kratka epizoda oteženega dihanja, lahko pa se izrazijo tudi kot življenjsko ogrožajoča zapora dihalnih poti.

Simptomi astme so navadno sproženi zaradi stika z alergenom, virusom ali pa zaradi izpostavljenosti naporu, kar povzroči preobčutljivost dihalnih poti. Dihalne mišice se tako dodatno krčijo, poleg tega se poveča nastajanje mukusa, kar vodi v t. i. napad astme (Stoodley idr., 2019). Pojavnost astme je najpogostejša v prvem desetletju življenja, njen pojav je bolj pogost pri fantih kot pri dekletih (razmerje 3:2), v starosti pa so bolj ogrožene ženske kot moški (Morton in Fitch, 2011).


Kazalo vsebine

  • Uvod
  • Astma in športna aktivnost
    • Oblike vadbe
  • Astma in prehrana
  • Drugi načini blaženja simptomov astme
  • Sklep
  • Literatura

Za astmo ne poznamo zdravila, zato je priporočljivo iskanje načinov obvladovanja simptomov, ohranjanja normalne stopnje aktivnosti in zmanjševanja tveganja za napade astme v prihodnosti (Stoodley idr., 2019). Najpogostejša strategija obvladovanja astme je farmakološka, ki jo delimo na dva dela. Prvi del je akutni, s katerim dosežemo takojšnje zmanjšanje povečanih simptomov z uporabo ß2 agonistov oziroma bronhodilatatorjev (npr. zdravilo Ventolin), drugi pa je preventivni, s katerim ohranjamo vnetje dihalnih poti v normalnih okvirjih (uporaba kortikosteroidov). Pri posameznikih, ki se na tradicionalna zdravila ne odzivajo dobro, je mogoča uporaba sistemskih kortikosteroidov, nekaterim posameznikom pa lahko koristi tudi terapija z biološkimi zdravili.

Slika 1: Astma ne sme predstavljati ovire za športno udejstvovanje, je pa potrebno telesno aktivnost ustrezno prilagoditi in med njo paziti na varnost.

Ker obvladovanje astme predstavlja relativno veliko ekonomsko in zdravstveno breme, se v zadnjih letih povečuje interes na področju iskanja ne farmakoloških oziroma alternativnih načinov obvladovanja astme, kot sta na primer vadba in ustrezna prehrana (Stoodley idr., 2019). Kar se tiče znanstvenega raziskovanja na področju obvladovanja astme z omenjenimi načini, glavni dve področji interesa prav gotovo predstavljata debelost in sedeči način življenja. Debelost je namreč povezana s povečanjem intenzivnosti simptomov, slabšim nadzorom nad simptomi in zmanjšano kvaliteto življenja (Peters idr., 2018). Raziskave kažejo tudi na povečano prevalenco astme v primeru debelosti, saj je le-ta provnetno stanje (Barros idr., 2017).

Sedeči način življenja lahko prav tako pripomore k razvoju debelosti, v splošnem pa velja, da so ljudje z astmo manj aktivni od zdravih vrstnikov, čeprav nezadostna stopnja telesne aktivnosti in sedeči način življenja stanje bolezni dokazano poslabša (Westermann idr., 2008). Vsem prekomerno težkim in debelim pacientom z astmo naj bi se tako priporočala izguba telesne mase, saj naj bi imelo to več pozitivnih učinkov, povezanih tako z astmo kot tudi s samo kvaliteto življenja (Peters idr., 2018).


Astma in športna aktivnost

Pomemben dejavnik preprečevanja pojava debelosti predstavlja ustrezna stopnja telesne aktivnosti, ki je eden izmed temeljev zdravega življenjskega sloga. Telesna neaktivnost namreč predstavlja pomemben dejavnik tveganja, nanj pa lahko dokaj uspešno vplivamo, zato vsekakor predstavlja priložnost za ukrepanje. Znanstvene študije kažejo tudi na direktno povezavo med višjo stopnjo telesne aktivnosti ter izboljšanimi simptomi astme in kvaliteto življenja pri astmatikih (Ram idr., 2015).

Ustrezna telesna aktivnost namreč deluje kot zaščitni faktor, ki zmanjšuje vnetje dihalnih poti, kar je glavna značilnost astme (Ford, 2002).”

Zakaj pa so torej astmatiki kljub zaščitni vlogi vadbe manj telesno aktivni?

Kot navedeno v uvodu, so astmatiki navadno manj aktivni kot njihovi zdravi vrstniki, kar v prvi vrsti lahko povežemo z visoko pojavnostjo z naporom povzročene astme in napadov astme. Ti so definirani kot akutno zožanje dihalnih poti zaradi napora in se kažejo z dodatno izraženimi simptomi astme. Stanje je prisotno pri kar 90% pacientov z astmo (Weiler idr., 2010). To pri astmatikih povzroča strah, zaradi katerega se ti telesne aktivnosti in naporov izogibajo, kar pa vodi v nadaljnje poslabšanje simptomov in slabše dolgoročno obvladovanje bolezni.

Slika 2: Primer napada astme

Z naporom povzročeno astmo pa lahko uspešno preprečujemo oziroma njeno pojavnost zmanjšujemo z dovolj redno telesno aktivnostjo (Eijkemans idr., 2012). Pacienti z astmo se lahko torej povsem varno ukvarjajo s telesno aktivnostjo znotraj podanih priporočil (20-60 minut telesne dejavnosti 3-5x tedensko) (Morton in Fitch, 2011).

S tem namenom pa je potreben obisk zdravnika in izvedba ustrezne diagnostike. Zdravnik lahko tako priporočila prilagodi na individualni ravni, s čimer je ukvarjanje s telesno vadbo še bolj varno in uspešno.


Slika 3: Raziskave večinoma kažejo na povezavo med višjo stopnje telesne aktivnosti in nižjo pojavnostjo astme, lahko pa je povezava tudi obratna. Astmatiki so namreč pogosto manj telesno aktivni zaradi omenjenega strahu pred z naporom povzročenim napadom astme (Eijkemans idr., 2012).

Redna in ustrezna telesna vadba je povezana tudi z zmanjšanim piskanjem v pljučih, manjšim številom astmatičnih napadov in manjšim številom obiska zdravnika zaradi astme (Lu idr., 2016). Študija iz leta 2013 je pokazala, da redna telesna vadba za 17% izboljša kvaliteto življenja v povezavi z astmo, za 3% izboljša pljučno funkcijo in doda 9 dni mesečno, ko simptomov astme ni prisotnih (Eichenberger idr., 2013).


Katero obliko vadbe izbrati?

Zaradi omenjene problematike strahu pred ukvarjanjem z vadbo se je večina raziskav v povezavi z vadbo za astmatike usmerila v raziskovanje ustreznih in “manj tveganih” oblik vadbe, s čimer bi radi strokovnjaki spodbudili športno udejstvovanje populacije. Otrokom z astmo tako zaradi toplega zraka in manjše izpostavljenosti alergenom priporočajo predvsem plavanje – le-to namreč izboljša splošno aerobno vzdržljivost in pljučno funkcijo ob manjšem relativnem tveganju za pojav napada astme (Geiger in Henschke, 2015). Medtem v kontekstu obvladovanja simptomov astme pri odraslih v literaturi ni bilo zabeležene razlike med plavanjem in ostalimi oblikami telesne aktivnosti (Grande idr., 2014).

Slika 4

Med druge zabeležene oblike telesne aktivnosti, ki lahko pomagajo pri blaženju oziroma obvladovanju simptomov astme, spadata tudi joga in meditacija. Najmanj 20 minut vadbe joge dnevno lahko pomaga pri izboljšanju kvalitete življenja pacientov z astmo skozi mehanizem mišičnega sproščanja in zniževanja ravni stresa (Yang idr., 2016). Podoben princip se pojavlja tudi pri izvajanju dihalnih vaj, ki so prav tako priporočene. Dihalne vaje z namenom manipulacije dihalnih tehnik za preprečevanje hiperventilacije (npr. dihanje s trebušno prepono) namreč dokazano blažijo simptome astme (Freitas idr., 2013).


Seveda pa je potrebno v primeru astmatičnih obolenj pri telesni aktivnosti v prvi vrsti paziti na varnost. Astmatikom se tako priporoča, da s seboj med aktivnostjo vedno nosijo zdravila, ki jih po priporočilih zdravnika uporabijo v primeru napada astme.

Na tem mestu je potrebno še enkrat tudi poudariti, da je ključ predvsem redna vadba, ki ustreza posamezniku. Izvedena naj bo po priporočilih zdravnika, spremlja pa naj jo ohranjanje ustrezne stopnje dnevne telesne aktivnosti.


Astma in prehrana

Poleg ustrezne telesne aktivnosti pomemben dejavnik predstavlja tudi prehrana, ustrezno prilagojena kronični bolezni, kot je astma.

Načini prehranjevanja, kot je na primer mediteranska prehrana, za katero je značilno uživanje večjih količin zelenjave, sadja, prehranskih vlaknin in omega 3 maščobnih kislin, so bili namreč povezani s spodbujanjem protivnetnih procesov. Ker astma temelji na kroničnem vnetju, naj bi bilo protivnetno delovanje vsekakor v pomoč (Barros idr., 2008). Tako naj bi pri blaženju oziroma obvladovanju simptomov pomagalo povečano uživanje antioksidantov (Wood idr., 2008), uživanje večje količine antioksidantov skozi povečano uživanje sadja in zelenjave pa dokazano zmanjšuje tveganje za astmatične napade (Wood idr., 2012). Tudi uživanje večje količine prehranskih vlaknin, ki delujejo kot prebiotiki, pozitivno vpliva na črevesno mikrobioto, kar ima dodaten protivnetni učinek (McLoughlin idr., 2017). Enako velja tudi za sinbiotike (živila in večinoma prehranska dopolnila, ki vsebujejo prebiotike in probiotike) (Halnes idr., 2015) in vitamin D (Riverin idr., 2015).

Slika 5

Na z naporom povzročeno astmo pa lahko negativno vpliva povečan vnos soli oziroma natrija ter povečano uživanje procesirane hrane (Pogson in McKeveer, 2011), ki je v zahodni družbi pogosta. Procesirana hrana navadno vsebuje tudi povečano količino nasičenih maščobnih kislin, ki povečujejo oksidativni stres in stopnjo sistemskega vnetja organizma (Wood, 2017), poslabšajo pa tudi delovanje zdravil z bronhodilatatorji (Wood idr., 2011).


Drugi načini blaženja simptomov astme

Med druge strokovno podprte načine blaženja simptomov astme pa spada na primer še masaža, ki naj bi delovala skozi mehanizem aktivacije vagusnega živca, kar posledično zniža raven kortizola. Masaža tako lahko predstavlja ustrezno  podporo drugim oblikam blaženja simptomov astme pri otrocih. (Wu idr., 2017).

Slika 6: Dihalne vaje z namenom manipulacije dihalnih tehnik za preprečevanje hiperventilacije (npr. dihanje s trebušno prepono) dokazano blažijo simptome astme (Freitas idr., 2013).

Na podoben princip delujejo tudi manipulacijske tehnike, predvsem z namenom mobilizacije reber in prsnega koša ter povečanjem pretoka krvi skozi pljuča, a je bil vpliv le-teh prav tako dokazan le pri otrocih. Pri odraslih je namreč literatura še neskladna (Hondras idr., 2001), avtorji pa sicer ne navajajo morebitnih negativnih učinkov podobnih terapij. V podobnem položaju so tudi nekatere rastlinske spojine, ki se v alternativni medicini uporabljajo za izboljšanje pljučne funkcije.


Sklep

Astma je dokaj pogosto stanje, ki se zaradi kroničnega vnetja dihalnih poti kaže predvsem kot težave z dihanjem. Ker zdravila za astmo ni, se bolnikom priporoča iskanje načinov obvladovanja simptomov ter tako zmanjševanje tveganje za napade astme v prihodnosti. Napadi astme so navadno povezani s stiki z alergeni, virusi in podobno, lahko pa so tudi posledica telesnih naporov. Kljub temu mora biti glavni cilj za bolnike z astmo redna in ustrezna telesna vadba z namenom lajšanja simptomov astme, zmanjševanja strahu pred astmatičnimi napadi med telesno aktivnostjo in dolgoročnih sprememb življenjskega sloga. Predvsem, če so astmatiki prekomerno težki in je zanje značilen sedeč življenjski slog.

Priporoča se ustrezna oblika aerobne vadbe vsaj 3-5x tedensko (20-60 minut na vadbeno enoto) z dodatkom vadbe za moč in gibljivost po priporočilih vadbe za zdravje. Priporočljivo je, da se poleg vadbe uredi tudi prehrano, ki naj bo prilagojena bolnikom z astmo (manjši vnos provnetnih snovi (procesirana hrana, nasičene maščobne kisline) ter večji vnos sadja in zelenjave).

Še enkrat pa poudarjamo, da je med športno aktivnostjo, še posebej v primeru astmatičnih obolenj, potrebno dodatno pozornost posvetiti varnosti.

Za optimalno uspešne in ustrezne prilagoditve vadbenega procesa ter prehranskih navad je potreben celostni pristop. Za pomoč se je tako vsekakor smiselno obrniti na strokovnjake, ki vam pri tem lahko pomagajo. Ob težavah z astmo nam pišite na @sportjezakon.info@gmail.com ali nas kontaktirajte za brezplačni prvi posvet.

POMEMBNO: Ob sumu na astmatična obolenja vsekakor najprej priporočamo čim prejšnji posvet z zdravnikom, ki postavi ustrezno diagnozo, na podlagi katere se skupaj z njim odločite o nadaljnjih ukrepih. Astmo je namreč potrebno redno spremljati z ustrezno diagnostiko (spirometrični testi, ipd.), da ne pride do njenega hudega poslabšanja. Članek je tako v prvi vrsti namenjen zmanjševanju strahu pred telesno aktivnostjo v primeru astme ter spodbujanju ustrezne telesne aktivnosti in ne služi kot zdravstveno svetovanje. To je domena zdravniške stroke.

Vsebina je namenjena zgolj v informativne namene, ni nadomestilo za pregled pri zdravniku in nikakor ne služi kot uradni zdravstveni nasvet, zato se ob morebitnih težavah posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali specialistom.


Avtor: Nejc Bončina, dipl. kin. 

Instagram: nejcboncina 
E-pošta: nejc.boncina@gmail.com
LinkedIn: https://www.linkedin.com/in/nejcboncina/


Literatura

  • Barros, R., Moreira, A., Fonseca, J., … in Moreira, P. (2008). Adherence to the Mediterranean diet and fresh fruit intake are associated with improved asthma control. Allergy63(7): 917–923.
  • Barros, R., Moreira, P., Padrão, P., … in Moreira, A. (2017). Obesity increases the prevalence and the incidence of asthma and worsens asthma severity. Clinical nutrition (Edinburgh, Scotland)36(4): 1068–1074.
  • Eichenberger, P. A., Diener, S. N., Kofmehl, R., … in Spengler, C. M. (2013). Effects of exercise training on airway hyperreactivity in asthma: a systematic review and meta-analysis. Sports medicine (Auckland, N.Z.)43(11): 1157–1170.
  • Eijkemans, M., Mommers, M., Draaisma, J. M., … in Prins, M. H. (2012). Physical activity and asthma: a systematic review and meta-analysis. PloS one7(12): e50775.
  • Ford E. S. (2002). Does exercise reduce inflammation? Physical activity and C-reactive protein among U.S. adults. Epidemiology (Cambridge, Mass.)13(5): 561–568.
  • Freitas, D. A., Holloway, E. A., Bruno, S. S., … in Mendonça, K. P. (2013). Breathing exercises for adults with asthma. The Cochrane database of systematic reviews, (10): CD001277.
  • Geiger, K. R. in Henschke, N. (2015). Swimming for children and adolescents with asthma. British journal of sports medicine49(12): 835–836.
  • Grande, A. J., Silva, V., Andriolo, B. N., … in Peccin, M. S. (2014). Water-based exercise for adults with asthma. The Cochrane database of systematic reviews, (7): CD010456.
  • Halnes, I., Baines, K. J., Berthon, B. S., … in Wood, L. G. (2017). Soluble Fibre Meal Challenge Reduces Airway Inflammation and Expression of GPR43 and GPR41 in Asthma. Nutrients9(1): 57.
  • Hondras, M. A., Linde, K. in Jones, A. P. (2005). Manual therapy for asthma. The Cochrane database of systematic reviews, 2: CD001002.
  • Lu, K. D., Billimek, J., Bar-Yoseph, R., … in Anton-Culver, H. (2016). Sex Differences in the Relationship between Fitness and Obesity on Risk for Asthma in Adolescents. The Journal of pediatrics176: 36–42.
  • Morton, A. R. in Fitch, K. D. (2011). Australian association for exercise and sports science position statement on exercise and asthma. Journal of science and medicine in sport14(4): 312–316.
  • Peters, U., Dixon, A. E. in Forno, E. (2018). Obesity and asthma. The Journal of allergy and clinical immunology141(4): 1169–1179.
  • Pogson, Z. in McKeever, T. (2011). Dietary sodium manipulation and asthma. The Cochrane database of systematic reviews2011(3): CD000436.
  • Ram, F. S., Robinson, S. M., Black, P. N. in Picot, J. (2005). Physical training for asthma. The Cochrane database of systematic reviews, 4: CD001116.
  • Riverin, B. D., Maguire, J. L. in Li, P. (2015). Vitamin D Supplementation for Childhood Asthma: A Systematic Review and Meta-Analysis. PloS one10(8): e0136841.
  • Stoodley, I., Williams, L., Thompson, C., … in Wood, L. (2019). Evidence for lifestyle interventions in asthma. Breathe, 15: 50-61.
  • Weiler, J. M., Anderson, S. D., Randolph, C., … in Joint Council of Allergy, Asthma and Immunology. (2010). Pathogenesis, prevalence, diagnosis, and management of exercise-induced bronchoconstriction: a practice parameter. Annals of allergy, asthma & immunology : official publication of the American College of Allergy, Asthma, & Immunology105(6):  1–47.
  • Westermann, H., Choi, T. N., Briggs, W. M.,… in Mancuso, C. A. (2008). Obesity and exercise habits of asthmatic patients. Annals of allergy, asthma & immunology : official publication of the American College of Allergy, Asthma, & Immunology101(5): 488–494.
  • Wood L. G. (2017). Diet, Obesity, and Asthma. Annals of the American Thoracic Society14(5): 332–338.
  • Wood, L. G., Garg, M. L. in Gibson, P. G. (2011). A high-fat challenge increases airway inflammation and impairs bronchodilator recovery in asthma. The Journal of allergy and clinical immunology127(5): 1133–1140.
  • Wood, L. G., Garg, M. L., Powell, H., … in Gibson, P. G. (2008). Lycopene-rich treatments modify noneosinophilic airway inflammation in asthma: proof of concept. Free radical research42(1): 94–102.
  • Wood, L. G., Garg, M. L., Smart, J. M., … in Gibson, P. G. (2012). Manipulating antioxidant intake in asthma: a randomized controlled trial. The American journal of clinical nutrition96(3): 534–543.
  • Wu, J., Yang, X. W. in Zhang, M. (2017). Massage Therapy in Children with Asthma: A Systematic Review and Meta-Analysis. Evidence-based complementary and alternative medicine : eCAM2017: 5620568.
  • Yang, Z. Y., Zhong, H. B., Mao, C., … in Tang, J. L. (2016). Yoga for asthma. Sao Paulo medical journal = Revista paulista de medicina134(4): 368.

Viri slik


Posodobljeno 7.1.2021

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.