Razvoj prehranskih navad v otroštvu


Kazalo vsebine

  • Uvod
  • Vplivi na prehrano v različnih obdobjih razvoja
  • Vpliv staršev/skrbnikov
  • Kaj hrana ni
  • Strokovno podprti predlogi za oblikovanje ustreznih navad
  • Kako vam lahko pri oblikovanju prehranskih navad pomagamo zdravstveni (so)delavci?
  • Sklep
  • Literatura

Uvod

Optimalna rast otroka je povezana z več različnimi dejavniki, eden izmed teh je tudi prehrana, ki ima zelo pomembno vlogo. Prehranska vedenja otrok se razvijajo v prvih letih življenja, ko se otroci učijo kaj, kdaj in koliko jesti s pomočjo lastnih izkušenj s hrano in z opazovanjem drugih [1]. Prehod v pozno otroštvo in adolescenco pa lahko pokaže določene nezaželene spremembe v prehranskem vedenju, npr. povečano uživanje sladkih pijač [2], uživanje prigrizkov z nižjo hranilno vrednostjo [3] in uživanje hrane izven doma (npr. hitra hrana) [4]. Spremembe se kažejo tudi v tem, da najstniki pogosteje izpuščajo zajtrk [2] in so manj prisotni na družinskih večerjah [5].

Kateri so torej dejavniki, ki vplivajo na prehranske navade v različnih obdobjih otrokovega razvoja in kako lahko otroku pomagamo pri oblikovanju ustreznih navad? Kakšno vlogo ima pri oblikovanju ustreznih navad strokovnjak na področju prehrana in kako vam lahko pomaga on?


Vplivi na prehrano v različnih obdobjih razvoja

Od dojenčka do malčka

V prvem letu novorojenčki spoznavajo različna živila in prehajajo od ene vrste zaužite hrane (materino mleko/formula) do uživanja več vrst različne hrane, ki že ima več značilnosti odrasle prehrane [1]. Dojenje in prehrana staršev imata v obdobju malčka velik pomen pri oblikovanju prehranskih vedenj otrok, ki se izrazijo na daljši rok [1]. Dojenje ima poleg vseh ostalih koristnih vplivov, tudi pomembno vlogo pri dojemanju okusa, saj ima s tem otrok na voljo več izkušenj z različnimi okusi, kar je sicer odvisno tudi od prehrane matere, to pa ima lahko vpliv na sprejemanje hrane med uvajanjem trde hrane in tudi kasneje v življenju [6]. Novorojenčki imajo na splošno raje hrano sladkega in slanega okusa [7], zato ima tudi ta hrana večjo možnost, da jo otroci sprejmejo, kot tista z grenkimi okusi, npr. določene vrste zelenjave [1].

Vrtec in šola

Šolsko okolje lahko prispeva k učenju otrok o prehranskih navadah in vedenjih [1]. V okviru slovenskega šolstva je urejena zakonodaja in sicer Zakon o šolski prehrani, v uporabi pa so tudi Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki jih dopolnjujejo različni projekti, npr. Šolski lonec, Tradicionalni slovenski zajtrk, Shema šolskega sadja in zelenjave, Zdrava šola, itd. [21]. Vse skupaj tako zagotavlja organizirano šolsko prehrano in različne vsebine, namenjene promociji zdravja in spodbujanju zdravih prehranskih izbir.

Slika 1: Prehrana v šolah in vrtcih

V sklopu izobraževalnih ustanov pa lahko najdemo tudi določene prepreke pri uresničevanju zdravega prehranjevanja, pri katerih gre predvsem za časovno organizacijo, ko je potrebno zjutraj pohiteti z zajtrkom, da otroci ne zamujajo v šolo, v šoli lahko gre za neprijetno okolje, v katerem se izvajajo obroki, potem so tu tudi odnosi učiteljev do učencev z različnimi prehranskimi navadami, neučinkoviti načini prenosa znanja o prehrani, nezdravo prehransko okolje okrog šole [12], npr. bližina manjših trgovin, slaščičarn, kavarn, itd.


Vpliv staršev/skrbnikov

Starši lahko na prehranska vedenja svojih otrok vplivajo na različne načine, npr. Starši so tisti, ki aktivno odločajo o hrani in prehrani za celo družino, predstavljajo vzornike pri izboru živil in prehranskih navadah, uporabljajo določene načine za utrjevanje prehranskih navad, ki se zdijo njim primerne, itd. [1]. Pomembno je izpostaviti to, da tudi otrokove značilnosti vplivajo na odločitve staršev, zato se starš in otrok odzivata na prehranska vedenja obojestransko [1].

Na eni strani imamo mentaliteto »več je boljše«, ki lahko vpliva na obnašanje staršev tako, da ponujajo otrokom spremenjene porcije hrane z večjo energijsko gostoto, kar lahko oboje vpliva na povečanje energijskega vnosa [8], na drugi strani pa zaskrbljenost, ki vodi v omejitve, kaj in koliko lahko otroci pojedo, pritisk za vnos bolj zdrave hrane in nagrajevanje otroka za uživanje zdravih živil, kar lahko pripelje do nenamernih posledic [7, 9, 10]. Pretirano omejevanje dostopa in uživanja okusne hrane namreč lahko poveča naklonjenost do te hrane in pride do povečanega uživanja, ko je ta hrana na voljo [9, 10]. Sam odgovor starša »delaj, kot jaz delam« ima tu lahko močnejši pozitivni učinek na otrokova prehranska vedenja kot pa odgovor »delaj, kot jaz rečem« [1], saj se otroci učijo od staršev. Študije namreč nakazujejo tudi na povezavo med starševskimi prehranskimi navadami in indeksom telesne mase otroka [16].


Sam odgovor starša »delaj, kot jaz delam« ima tu lahko močnejši pozitivni učinek na otrokova prehranska vedenja kot pa odgovor »delaj, kot jaz rečem« [1], saj se otroci učijo od staršev.”


Na spodnji infografiki so predstavljeni ključni dejavniki, ki vplivajo na starševsko vedenje pri prehrani otrok. Dejavnikov je na splošno lahko tudi več, vendar so predstavljeni tisti najbolj pomembni. Na levi vidimo dejavnike, ki vplivajo na starševsko dojemanje kvalitete otrokove prehrane, na desni pa dejavnike, ki lahko na splošno vplivajo na kvaliteto prehrane otroka [11]. V sklopu bioloških dejavnikov sta izpostavljena predvsem starševa in otrokova telesna masa na levi, pri otroku pa je pomembno tudi to, kakšna hrana je njemu bolj ljuba, želja po določeni vrsti hrane, itd. [11]. Socialni pritisk se pri starših kaže predvsem v primerjavi porcij z drugimi ljudmi in v dolgih delavnikih, medtem ko se tu prepletajo še psihološki dejavniki, npr. vzgojni stil otrok, občutek krivde, strah [11]. Pomembno je izpostaviti še vedenje in različne odnose in sicer gre pri starših predvsem za prehransko vedenje, odgovornost in postavitev vzora, pri otrocih pa je lahko to prošnja staršem za nakup nezdrave hrane, nezdrava hrana kot bolj ljuba izbira, itd. Drugi dejavniki, ki še vplivajo na vnos hrane in se nanašajo na otroke, so tudi karakterne značilnosti, eksperimentalno učenje, indeks telesne mase in zdravstvena stanja ter genetska predispozicija [20].

Slika 2: Infografika o dejavnikih, ki vplivajo na vnos hrane (povzeto po: Adamo in Brett (2013) [11])

V domačem okolju lahko najdemo tudi druge omejitve, ki preprečujejo izbiro oz. pripravo zdrave hrane. Tu gre predvsem za staršem bolj ljuba živila, npr. nezdrava živila in pijače, težave pri zagotavljanju ustrezne prehrane za sorojence, ki imajo različne telesne mase, nesoglasja med starši in npr. starimi starši pri ponujanju hrane otrokom, časovna organizacija in hitro uživanje obrokov zaradi službe, povečano uživanje predpripravljenih obrokov, itd. [12]. Velikokrat je vzrok sodoben življenski slog, ki se vse bolj upogiba pritiskom zahodnega sveta in privede do tega, da imajo zaposleni starši manj časa za nakup hrane in pripravo tradicionalne hrane in manj časa za mirne družinske obroke [19]. Študije namreč nakazujejo, da imajo družinski obroki lahko pozitivne učinke, tako na prehranske navade, kot tudi na prehranski vnos [17, 18].

Zanimive rezultate je pokazala študija, ki nakazuje rezultate, katere lahko dosežemo s povečanjem znanja pri starših. Sodelovali so pari mati-otroci z debelostjo [13]. V eni skupini so se matere udeleževale skupinskih srečanj za promocijo zdrave prehrane, druga skupina pa je bila deležna običajnega prehranskega svetovanja, pri tem pa so spremljali pogostost uživanja hrane, vedenje med hranjenjem doma in določene druge parametre [13]. Raziskava je temeljila na tem, da je šlo za spreminjanje prehranskih navad, za kar je bilo potrebno izobraževanje mater, ki so v veliki meri odgovorne za prehranske navade v gospodinjstvu [14, 15]. Pri skupini, ki se je udeleževala skupinskih srečanj v bolnišnici, se je zmanjšalo polnjenje njihovih krožnikov, pritisk na otroke, da morajo pojesti vse, poleg tega pa se je povečal vnos sadja in zelenjave [13]. Pri tem ni šlo za uvajanje specifične diete ali intervencije s telesno aktivnost [13]. To nakazuje na to, da bi to lahko bila ena izmed dodatnih opcij spoprijemanja z debelostjo otrok v zdravstvenih ustanovah [13], pomembno pa je izpostaviti tudi to, kako lahko izboljšanje znanja staršev vpliva na izboljšanje prehranskih navad v gospodinjstvu.


Kaj hrana ni?

Velikokrat pride do tega, da starši zaradi poskusa izboljšanja kvalitete prehrane (npr. spodbujanje uživanja zelenjave) ali uvajanja zadostne količine hrane, pritiskajo na otroka, da mora jesti ali uporabljajo priljubljeno hrano kot nagrado [11]. Pri tem lahko zaradi pritiska pride do neustreznega razvoja občutka sitosti in lahko vodi v neustrezna prehranska vedenja, medtem ko je nagrajevanje s hrano na kratek rok lahko uspešno, na dolgi rok pa nima pozitivnih učinkov [11].


Nekateri strokovno podprti predlogi za oblikovanje ustreznih navad

V nosečnosti lahko poskrbimo za pestro prehrano matere, ki se lahko nadaljuje tudi v obdobju dojenja [1]. Pri uvajanju trde hrane otroku ponudimo hrano, ki je primerna za njegovo trenutno razvojno stopnjo, starost in potrebe ter mu omogočimo pozitiven odnos pri ponavljajočem se spoznavanju z novimi živili [1]. Predlogi so povzeti v naslednjih točkah:

1. Pozitiven odnos staršev

  • Ponudba obrokov ob določenem času za vzpostavitev rutine
  • Izogibanje negativnim prehranskim vedenjem, npr. pritisk za hranjenje z določeno hrano
  • Ustrezne prehranske zahteve, ki upoštevajo otrokove potrebe
  • Izogibanje vedenjem, ki imajo povezavo z visoko kontrolo nad hranjenjem
  • Spodbujanje otrok, da jedo obroke ob istem času, da sami regulirajo velikost porcije, da pomagajo pri načrtovanju obrokov in pripravi hrane
  • Priboljški naj bodo na voljo v zmernih količinah

2. Skupno uživanje obrokov

  • Redno uživanje obrokov kot družina
  • Izogibanje uporabi elektronskih naprav pri obrokih
  • Uporaba časa med obrokom za pogovor o zdravi hrani

3. Ustrezno domače okolje, v katerem se obroki uživajo

  • Zagotavljanje prijetnega okolja
  • Vzor pri hranjenju in pri zmernem uživanju prigrizkov in sladic
  • Pogovor o pozitivnih učinkih zdrave hrane brez omenjanja telesne mase ali oblike telesa
  • Spodbujanje odnosa z zagotavljanjem razpoložljivosti zdravih obrokov doma

4. Uživanje v hranjenju

  • Spodbujanje uživanja ob hranjenju pri zdravih obrokih
  • Večkratno izpostavljanje dojenčkov in otrok različnim okusom
  • Spodbujanje skupnih obrokov, da lahko otroci vidijo druge pri tem
  • Uporaba receptov in kuharskih tehnik, ki jih otroci z veseljem lahko opravljajo
  • Pogovor o marketinških prijemih, ki so jim izpostavljeni otroci
  • Izogibanje prikazovanja nezdrave hrane kot nagrade

Povzeto po: Haines in sod. (2019) [19]

Slika 3: Obroke je priporočljivo uživati skupaj kot družina.

Kako vam lahko pri oblikovanju prehranskih navad pomagamo zdravstveni (so)delavci?

Zdravstveni (so)delavci in strokovnjaki s področja prehrane vam lahko pomagamo predvsem pri posredovanju nasvetov staršem pri izbiri prehranjevalnega stila za otroka. Pomembne so tudi izobraževalne aktivnosti za družine, s katerimi lahko pomagamo pri načrtovanju obrokov, časa in priprave obrokov, marketinške strategije, ki so v uporabi v različnih oblikah, pa naj bodo usmerjene v spodbujanje uživanja zdrave hrane [19].

“Ob težavah z oblikovanjem in urejanjem prehranskih navad (otrok) je vsekakor smiselno za pomoč za rokav pocukati strokovnjaka za prehrano. Področje je namreč precej kompleksno in zahteva tako strokovno znanje kot tudi izkušnje.”


Sklep

Uvajanje hrane otrokom, skrb za razvoj ustreznih prehranskih navad in njihovo vzdrževanje predstavlja trdo delo celotne družine in vseh vključenih, da otrok razume sam pomen prehrane in, da se zna sam odločati za ustrezne prehranske izbire. Pomembni so tudi posamezni pristopi pri določenih zdravstvenih stanjih, pri katerih je potrebna strokovna obravnava in dodatno izobraževanje. Na splošno pa je kot skoraj pri vseh stvareh, potrebno najti srednjo pot in poiskati individualno prilagojene rutine, s katerimi bo družina skupaj uspela premagati določene ovire pri hranjenju in razvoju prehranskih navad, pri tem pa ne gre pozabiti tudi užitka v hranjenju.

Upam, da je bil članek v pomoč in da sem vas spodbudila k aktivnemu pristopu k oblikovanju dobrih prehranjevalnih navad otroka.


Več na temo spremembe prehranskih navad lahko poslušate v našem Šport je zakon podcastu:


Kako bi ocenili ta članek?


Vsebina je namenjena zgolj v informativne namene, ni nadomestilo za pregled pri zdravniku in nikakor ne služi kot uradni zdravstveni nasvet, zato se ob morebitnih težavah posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali specialistom.


Za pomoč pri analizi in morebitni spremembi prehranskih navad nam lahko pišete na sportjezakon.info@gmail.com ali nas prek socialnih omrežij kontaktirate za uvodni posvet.


Avtorica:
Dominika Češek, dipl. dietet.
Instagram: dominika.cesek
E-pošta: cesek.dominika@gmail.com


Literatura

[1] Birch, L., Savage, J. S. in Ventura, A. (2007). Influences on the Development of Children’s Eating Behaviours: From Infancy to Adolescence. Canadian Jorunal of Dietetic Practice and Research, 68(1), 1-56. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2678872/

[2] Lytle, L. A., Seifer, S., Greenstein, J. in McGovern, P. (2000). How do children’s eating patterns and food choices change over time? Results from a cohort study. American Journal of Health Promotion, 14(4), 222-228. https://doi.org/10.4278/0890-1171-14.4.222.

[3] Siega-Riz, A. M., Carson, T. in Popkin, B. (1998). Three squares or mostly snacks-what do teens really eat? A sociodemographic study of meal patterns. Journal of Adolescent Health, 22(1), 29-36. https://doi.org/10.1016/S1054-139X(97)00125-0.

[4] Nielsen, S. J., Siega-Riz, A. M. in Popkin, B. M. (2002). Trends in food locations and sources among adolescents and young adults. Preventive Medicine, 35(2), 107-113. https://www.researchgate.net/publication/11188524_Trends_in_food_locations_and_sources_among_adolescents_and_young_adults

[5] Gillman, M. W., Rifas-Shiman, S. L., Frazier, A. L., Rockett, H. R., Camargo Jr., C. A., Field, A. E., … in Colditz, G. A. (2000). Family dinner and diet quality among older children and adolescents. Archives of Family Medicine, 9(3), 235-40. https://doi.org/10.1001/archfami.9.3.235.

[6] Menell, J. A., Griffin, C. E. in Beauchamp, G. K. (2004). Flavor programming during infancy. Pediatrics, 113(4), 840-845. https://doi.org/10.1542/peds.113.4.840

[7] Birch, L. L. in Fisher, J. O. (1998). Development of eating behaviors among children and adolescents. Pediatrics, 101(23, pt. 2), 539-549. https://pediatrics.aappublications.org/content/101/Supplement_2/539

[8] Fox, M. K., Devaney, B,, Reidy, K., Razafindrakoto, C. in Ziegler, P. (2006). Relationship between portion size and energy intake among infants and toddlers: evidence of self-regulation. Journal of the American Dietetic Association, 106(Suppl 1), 77-83. https://doi.org/10.1016/j.jada.2005.09.039.

[9] Fisher, J. O. in Birch, L. L. (1999). Restricting access to palatable foods affects children’s behavioral response, food selection, and intake. American Journal of Clinical Nutrition, 69(6), 1264-1272. https://doi.org/10.1093/ajcn/69.6.1264.

[10] Faith, M. S., Scanlon, K. S., Birch, L. L., Francis, L. A. in Sherry, B. (2004). Parent-child feeding strategies and their relationships to child eating and weight status. Obesity Research, 12(11), 1711-1722. https://doi.org/10.1038/oby.2004.212.

[11] Adamo, K. B. in Brett, K. E. (2013). Parental Perceptions and Childhood Dietary Quality. Maternal and Child Health Journal, 18(4). https://doi.org/10.1007/s10995-013-1326-6

[12] Kim, H. S., Park, J., Ma, Y. in Im, M. (2019). What Are the Barriers at Home and School to Healthy Eating?: Overweight/Obese Child and Parent Perspectives. The Journal of Nursing Research, 27(5). https://doi.org/10.1097/jnr.0000000000000321.

[13] Lopez-Contreras, I. N., Vilchis-Gil, J., Klünder-Klünder, M., Villalpando-Carrion, S. in Flores-Huerta, S. (2020). Dietary habits and metabolic response improve in obese children whose mothers received an intervention to promote healthy eating: randomized clinical trial. BMC Public Health, 20(1), 1240. https://doi.org/10.1186/s12889-020-09339-4.

[14] Johannsen, D. L., Johannsen, N. M. in Specker, B. L. (2006). Influence of parents’ eating behaviors and child feeding practices on children’s weight status. Obesity (Silver Spring), 14(3), 431-439. https://doi.org/10.1038/oby.2006.57.

[15] Barlow, S. E. (2007). Expert committee: expert committee recommendations regarding the prevention, assessment and treatment of child and adolescent overweight and obesity: summary report. Pediatrics, 120(Suppl 4), 164-192. https://doi.org/10.1542/peds.2007-2329C

[16] Rodgers, R. F., Paxton, S. J., Massey, R., Campbell, K. J., Wertheim, E. H., Skouteris, H. in Gibbons, K. (2013). Maternal feeding practices predict weight gain and obesogenic eating behaviors in young children: a prospective study. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 10(1), 24. https://doi.org/10.1186/1479-5868-10-24

[17] Fulkerson, J. A., Larson, N., Horning, M. in Neumark-Sztainer, D. (2014). A review of associations between family or shared meal frequency and dietary and weight status outcomes across the lifespan. Journal of Nutrition Education and Behavior, 46(1), 2-19. https://doi.org/10.1016/j.jneb.2013.07.012.

[18] Hughes, S. O., Power, T. G., Papainoannou, M. A., Cross., M. B., Nicklas, T. A., Hall, S. K., … in Shewchuk, R. M. (2011). Emotional climate, feeding practices, and feeding styles: an observational analysis of the dinner meal in Head Start families. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 60. https://doi.org/10.1186/1479-5868-8-60.

[19] Haines, J., Haycraft, E., Lytle, L., Nicklaus, S., Kok, F. J., Mohamed, M., … in Hughes, S. O. (2019). Nurturing Children’s Healthy Eating: Position statement. Appetite, 137, 124-133. https://doi.org/10.1016/j.appet.2019.02.007

[20] Scaglioni, S., De Cosmi, V., Ciappolino, V., Parazzini, F., Brambilla, P. in Agostoni, C. (2018). Factors Influencing Children’s Eating Behaviours. Nutrients, 10(6), 706. https://doi.org/10.3390/nu10060706

[21] Nacionalni inštitut za javno zdravje (2017). Prehrana v vzgojno-izobraževalnih zavodih – pomemben javnozdravstveni ukrep. Pridobljeno 06. 10. 2020 s https://www.nijz.si/sl/prehrana-v-vzgojno-izobrazevalnih-zavodih-pomemben-javnozdravstveni-ukrep


Viri slik

Naslovna slika: https://theconversation.com/eight-sneaky-tricks-to-get-your-children-to-eat-healthy-food-39284

Slika 1: https://depositphotos.com/215865070/stock-photo-children-healthy-food-school-canteen.html

Slika 2: (glej literaturo)

Slika 3: https://www.momalot.com/7-reasons-to-make-time-for-family-dinner/


Posodobljeno 7.1.2021

One thought on “Razvoj prehranskih navad v otroštvu

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.