Zakaj po hrani posegamo tudi, ko nismo lačni?


V današnjem  času je vedno več govora o povezavi čustev s hrano, saj se razsežnost vpliva tega pojava zaradi stresa v profesionalnem okolju, bolezni, povezanih s prehrano in na splošno hitrega, sodobnega načina življenja stopnjuje. Včasih se sploh ne zavedamo, kako velik vpliv ima hrana v našem vsakdanjiku  in da po njej posegamo tudi, ko nismo lačni.


Osnove psihologije prehrane

Prehranjevalno vedenje je s psihološkega vidika določeno z notranjimi in zunanjimi dejavniki, ki določajo model dražljaj – organizem – reakcija [1]. Obstajajo torej dražljaji, ki jih posameznik predela na mentalni ravni, na podlagi tega pa reagira z določenim vedenjem v povezavi s prehrano [1].

Glavni motivi za izbor živil so: okus in užitek, občutek lakote, praktičnost, cena, navade, kulturni vplivi, vplivi tradicije, biološka pridelava, zdravstveni razlogi, radovednost, čustveni učinki, itd. [2].

Velikokrat lahko pride tudi do zavračanja hrane, kjer pa so pomembni drugi dejavniki, npr. neokusnost, sledi ji nevarnost oz. zavračanje hrane zaradi strahu pred povzročitvijo fizične škode v telesu, neprimernost oz. zavračanje hrane, ker jo kot neužitno opredeljuje kultura in gnus, ki predstavlja posebno vrsto zavračanja hrane [3].

“Pri procesu prehranjevanja se lahko učimo prehranjevalnih navad s pomočjo asociacij.”

Pri procesu prehranjevanja se lahko učimo prehranjevalnih navad s pomočjo asociacij, to pa se kaže na različne načine [4]:

  • Obravnavanje hrane kot nagrade (npr. nagrada v obliki sladkarije; navadno ima to negativne učinke, saj lahko pride do povezovanja hrane z načinom obnašanja)
  • Nagrajevanje izbire hrane (npr. veselje ob uživanju sadja in zelenjave; tudi ta način lahko ima posledice v razvoju v smislu pojava povezav hrane z načinom čustvovanja)
  • Hranjenje v povezavi s fiziološkimi posledicami (npr. razvoj odpora do določene vrste hrane zaradi negativnih izkušenj)
Slika 1

Hrana in čustva

Med umske procese, ki so udeleženi v postopku prehranjevalnega vedenja spadajo tudi čustva [4]. Osnovna čustva, ki so pomembna in so prisotna v našem vsakdanjiku so jeza, žalost, veselje in strah, presenečenje ter gnus. Delimo jih na pozitivna in negativna čustva, glede na to, kakšno občutje nam vzbujajo – spodbudno ali odvračanje. V povezavi s čustvi delujejo tudi t. i. afekti – močna, a kratkotrajna čustvena stanja (npr. bes) in razpoloženja – šibka, a dolgotrajna čustva [4].

Slika 2

V glavnem lahko občutimo 3 različne vrste doživljanj, ko uživamo hrano. Prvo predstavlja zadovoljstvo, ki ga občutimo, ko se prehranjujemo po svojih načelih, kar se posledično odraža tudi v našem zdravju [4]. Naslednja je zaskrbljenost. Lahko se pojavi zaradi prehranjevanja, npr. strah pred morebitnimi posledicami uživanja “nezdrave” hrane, lahko pa se pojavi zaskrbljenost v povezavi s prehranjevanjem, ki se odraža z doživljanjem negativnih čustev zaradi svojih prehranjevalnih navad [4]. Lahko pa se pojavi tudi prehranjevalna depresivnost, ki ne temelji samo na prehranjevalnih navadah, ampak ima vzrok v lastnih konfliktih, lahko tudi v nerazrešenih težavah [4].

Pozitivna čustva, kot so vznemirjenost, sreča, veselje in ljubezen, v veliki večini povzročijo povečan vnos hrane – na prvem mestu mesa, sledi zelenjava in nato še hitra hrana in zdravi prigrizki [5].

Ena izmed začetnih raziskav na področju vpliva negativnih in pozitivnih čustev na izbiro hrane je pokazala zanimive rezultate. Pozitivna čustva, kot so vznemirjenost, sreča, veselje in ljubezen, v veliki večini povzročijo povečan vnos hrane – na prvem mestu mesa, sledi zelenjava in nato še hitra hrana in zdravi prigrizki [5]. Edina izjema je vznemirjenost, ki lahko v določenih situacijah ob visoki stopnji doživljanja tudi zmanjšuje apetit [5]. Ob negativnih čustvih, kot so so jeza, tesnoba, strah, depresivnost in dolgčas, se navadno vnos hrane zmanjša, pri drugih osebah pa se lahko poveča tudi vnos nezdravih prigrizkov [5].


Čustveno hranjenje

Impulzivni odgovor na določeno razpoloženje lahko hitro postane navada, katere se ne moremo tako zlahka znebiti, saj smo vsak dan obkroženi s hrano in se zavedamo, da moramo za preživetje jesti. Čeprav vemo, da lahko prevelika vsebnost določenega hranila (npr. sladkor, nasičene maščobe) neugodno vpliva na naše zdravje, se tega vpliva ne zavedamo popolnoma, saj v ospredje postavljamo okus in kako se bomo počutili ob tem, ko bomo jedli svojo najljubšo vrsto hrane.
Za primer vzemimo čokolado, ki je na splošno zelo priljubljena in velikokrat predstavlja rešitev za slabo razpoloženje. Veliko ljudi uživa čokolado, kadar so negativno razpoloženi, so zdolgočaseni, jezni, depresivni ali utrujeni, so pod stresom ali pa so posebno dobro razpoloženi. Ena izmed raziskava je ugotovila, da okusna čokolada izboljša negativno razpoloženje v primerjavi z neokusno čokolado/ničemer za kratek čas, po treh minutah pa njen učinek popusti [6]. Ta rezultat je velikokrat povezan s čustvenim hranjenjem [6]. Dejstvo, da čokolada izboljšuje razpoloženje, še sicer ni uporabno za posploševanje, saj je potrebno upoštevati tudi druge dejavnike. Poleg tega pa lahko morebitne pozitivne učinke uživanja čokolade hitro zamenjajo občutki krivde [4].

nsvc-emotional-eating-icon-310x310
Slika 3

Čustveno hranjenje (ang. emotional eating) torej predstavlja težnjo po hranjenju kot odgovor na negativna čustva [7]. V ospredju je pogosto stres, pri katerem gre večinoma za povečanje apetita, medtem ko v manjšem deležu stres apetit zavira [4]. Velikokrat se pojavi tudi tesnoba oz. anksioznost, ki lahko različno vpliva na posameznike glede na njihovo telesno maso. Pri osebah z normalno telesno maso ta velikokrat privede do zmanjšanja vnosa hrane, pri osebah s povišano telesno maso pa do povečanega vnosa hrane [4]. Tako je treba biti pozoren pri ljudeh s povišano telesno maso, kadar doživljajo povečan nivo stresa. Študije namreč kažejo, da so ti posamezniki bolj čustveno odzivni [8] in pogosteje ter dlje doživljajo negativna čustva, kar še bolj vodi v čustveno hranjenje [4].

Če povzamemo različne vplive čustev na izbiro hrane in način prehranjevanja, lahko izluščimo naslednja dejstva [9]:

  • Čustva, ki jih sproži določena hrana, imajo vpliv na izbor hrane (npr. živila z visokim deležem maščobe ali sladkorja navadno vzbujajo ugodje, zato izbiramo takšna živila še naprej)
  • Intenzivna čustva zavirajo vnos hrane (npr. močan strah zavira vnos hrane)
  • Negativna in pozitivna čustva zmanjšajo določeno obliko nadzora nad prehranjevanjem (v ospredju so čustva in ne toliko ostali dejavniki)
  • Negativna čustva spodbujajo hranjenje z namenom uravnavanja čustev (npr. izbor določenih živil za zmanjševanje stresa)
  • Čustva vplivajo na prehranjevanje skladno z lastnostmi čustev (npr. veselje povečuje prijetnost določene hrane in motivacijo za prehranjevanje)

Sklep

Na prehranjevalne navade torej ne vplivajo samo osnovni dejavniki, kot sta občutka lakote in sitosti, ampak vplivajo tudi čustva, vrste čustev in njihova intenziteta, kar je navadno težje prepoznati zaradi nepozornosti na določene vrste prehranjevalnega vedenja, zato je v tem primeru priporočljiva strokovna obravnava, ki vključuje tako področje prehrane, kot tudi psihologije.


Kako bi ocenili ta članek?


Vsebina je namenjena zgolj v informativne namene, ni nadomestilo za pregled pri zdravniku in nikakor ne služi kot uradni zdravstveni nasvet, zato se ob morebitnih težavah posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali specialistom.


Avtorica:
Dominika Češek, dipl. dietet.
Instagram: dominika.cesek
E-pošta: cesek.dominika@gmail.com


Literatura

[1] Gedrich, K. (2003). Determinants of nutritional behaviour: a multitude of levers for successful intervention? Appetite, 41(3), 231-238. https://doi.org/10.1016/j.appet.2003.08.005

[2] Pudel, V. In Westernhöfer, J. (2003). Ernährungspsychologie: eine einführung. Göttingen: Hogrefe. Pridobljeno s https://books.google.si/books/about/Ernährungspsychologie.html?id=NfwUj1Whj8kC&redir_esc=y

[3] Rozin, P. in Fallon, A. E. (1987). A perspective on disgust. Physchological review, 94(1), 23-41. https://doi.org/10.1037//0033-295X.94.1.23

[4] Kobal Grum, D. in Seničar, M. (2012). Uvod v psihologijo prehrane. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za živilstvo. Pridobljeno s https://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/groups/2752/Uvod_v_psihologijo_prehrane.pdf

[5] Lyman, B. (1982). The nutritional values and food group characteristics of foods preferred during various emotions. Jounal of psychology, 112, 121-127. https://doi.org/10.1080/00223980.1982.9923544

[6] Macht, M. in Mueller, J. (2007). Immediate effects of chocolate on experimentally induced mood states. Appetite, 49(3), 667-674. https://doi.org/10.1016/j.appet.2007.05.004

[7] Dovey, T. M. (2010). Eating behaviour. Berkshire: McGraw-Hill. Pridobljeno s https://books.google.si/books/about/Eating_Behaviour.html?id=o1-dXIM6QAoC&redir_esc=y

[8] Geliebter, A. in Aversa, A. (2003). Emotional eating in overweight, normal weight, and underweight individuals. Eating behaviour, 3(4), 341-347. https://doi.org/10.1016/S1471-0153(02)00100-9

[9] Macht, M. (2008). How emotions affect eating: a five-way model. Appetite, 50(1), 1-11. https://doi.org/10.1016/j.appet.2007.07.002


Viri slik


Posodobljeno 7.1.2021

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.