Vpliv staranja na tekaški rezultat


Tek je danes ena izmed najbolj razširjenih oblik “športanja”, ki je postala popularna predvsem zaradi svoje dostopnosti. Kljub številnim pozitivnim dejavnikom teka pa je le-ta povezan tudi z visoko pojavnostjo preobremenitvenih poškodb, katerih pojavnost lahko letno naraste celo do 79% (Goss in Gross, 2012).


Kazalo vsebine


Zakaj prav tek?

Tek je danes ena izmed najbolj razširjenih oblik “športanja”, ki je postala popularna predvsem zaradi svoje dostopnosti. Praktično za tek potrebuješ le tekaške superge, kratke hlače in kratko majico. Tek predstavlja popularno obliko telesne aktivnosti, ki ima veliko pozitivnih učinkov na zdravje, kar podaljšuje življenje brez različnih psihofizičnih omejitev (Chakravarty idr., 2008). Posebej pri populaciji v srednjem ali starejšem življenjskem obdobju tek zmanjšuje s staranjem povezano poslabšanje aerobne kapacitete, kostne gostote, kvalitete mišičnega delovanja in srčno-žilnega zdravja v primerjavi z neaktivno, sedečo populacijo (Kusy in Zielinski, 2014). To vodi tudi v zmanjšano tveganje za koronarne bolezni (Schroeder idr., 2007) in zmanjšane bolečin v mišicah (Bruce idr., 2005) v primerjavi z neaktivno populacijo.

Kljub številnim pozitivnim dejavnikom teka pa je le-ta povezan tudi z visoko pojavnostjo preobremenitvenih poškodb, katerih pojavnost lahko letno naraste celo do 79% (Goss in Gross, 2012). Med tovrstne poškodbe spadajo Ahilarna tendinopatija, plantarni fasciitis, iliotibialni bolečinski sindrom, ipd. Med največkrat poškodovane dele telesa nedvomno spada kolenski sklep, saj je bolečina v sprednjem delu kolena bolj pogosta kot katera koli druga poškodba (Magnan idr., 2014). Tekaške poškodbe omejujejo vključevanje v šport in normalen življenjski slog ter so povezane z večjim tveganjem za pojav preobremenitvenih poškodb po starosti 45 let (McKean idr., 2006), najverjetneje zaradi zmanjšane mišične moči in gibljivosti ter spremenjene biomehanike tekaškega koraka (Fukuchi idr., 2014).


Tekaška tekmovanja

S hitrim širjenjem rekreativnega teka se je povečalo tudi število tekaških tekmovanj, ki so iz leta v leto bolj množično obiskana. Za primer lahko vzamemo trend udeležbe na Ljubljanskem maratonu, ki je nedvomno največja tekaška prireditev v Sloveniji (Slika 1). Leta 2000 se je maratona na primer udeležilo 2109 tekačev, leta 2015 pa kar 24372 tekačev.

Udeležba lj maraton
Slika 1: Udeležba na Ljubljanskem maratonu med leti 1996 in 2015 (Vir: Wikipedija, prosta enciklopedija)

Poleg tega pa je precej zabrisana postala tudi meja med rekreativnimi tekači in tekači, ki se ženejo za tekmovalnim rezultatom. Seveda je želja vsakega biti boljši, pa naj bo to v otroštvu, odraslosti ali kasnejših obdobjih življenja. Tako se tudi na sicer rekreativno usmerjenih tekaških prireditvah vedno bolj kaže tudi tekmovalna plat le-teh, ki ni vedno nujno primerna in zdrava.


Ekonomičnost teka in tekmovalni rezultat

Za uspešno tekmovalno učinkovitost v teku na dolge proge je nujna racionalna poraba energije. Koncept ekonomičnosti teka je bil predstavljen že leta 1924. Hill in sodelavci (1924) so takrat izpostavili, da je poraba metabolične energije (poraba kisika) pri gibanju manjša pri višji mehanski učinkovitosti. Ekonomičnost teka so definirali kot stabilno stanje porabe kisika pri določeni sub maksimalni hitrosti teka. Sub maksimalna poraba kisika je namreč linearno povezana s hitrostjo teka, na to temo pa je več avtorjev skozi zgodovino izračunalo relativno zanesljive regresijske napovedne enačbe. Grant idr. (1997) in Saunders idr. (2004) navajajo celo, da ekonomičnost teka predstavlja boljšo napoved tekmovalnega rezultata v teku na dolge proge kot maksimalni privzem kisika. Conley in Krahenbuhl (1980) navajata, da ekonomičnost teka pojasnjuje kar 65,4% variance tekmovalne učinkovitosti tekača. Kot dejavnike, ki vplivajo na ekonomičnost teka, pa navajajo mišično jakost in moč, vzdržljivost, gibljivost in telesno sestavo.

Saunders idr. (2004) navajajo, da ekonomičnost teka predstavlja boljšo napoved tekmovalnega rezultata v teku na dolge proge kot maksimalni privzem kisika.


Kaj se s tekaško učinkovitostjo dogaja skozi proces staranja?

Proces staranja močno vpliva na nekatere dejavnike tekmovalne učinkovitosti, predvsem na maksimalni privzem kisika (padec med 5 in 7% letno) (Trappe idr., 1996) in maksimalno srčno frekvenco (Rogers idr., 1990).  Poleg tega je starost v kasnejših obdobjih življenja negativno povezana tudi z mišično močjo in gibljivostjo, kar negativno vpliva na ekonomičnost teka.

Relativno dobro raziskano je, da je pri starejših tekačih opazno število biomehanskih prilagoditev pri tehniki teka v primerjavi z mlajšimi tekači. Starejši tekači na primer na treningu pogosteje tečejo počasneje zaradi krajše dolžine koraka, kljub višji frekvenci koraka (Bus, 2003). Poleg tega pri teku uporabljajo manjši obseg gibanja v kolenu, opazne pa so tudi manjše vertikalne in horizontalne sile reakcije podlage (Bus, 2003). Pri teku z enako hitrostjo kot mlajši tekači, starejši tekači opravijo tudi manjši obseg gibanja v kolku in gležnju ter v kolenu in gležnju opravijo manj pozitivnega dela (Fukuchi idr., 2014). Te prilagoditve tekaške tehnike so povezane s poslabšanjem srčno-žilnih in dihalnih parametrov, mišične moči nog in zgornjega dela telesa (Karamanidis, Arampatzis, 2005), sorazmerno manjšo močjo iztegovalk gležnja (Fukuchi idr., 2014), zmanjšanjem razmerja mišičnih vlaken v prid počasnim vlaknom tipa II in spremembami lastnosti mišično-tetivnega sistema.

Pri starejših pride do upada gibljivosti mišic, kar privede do že omenjenega manjšega obsega giba v sklepih med tekom, kar skrajša korak. Poleg tega prihaja do padca v moči mišic spodnjih okončin, kar korak še dodatno skrajša. Vzdržljivostni športniki so skozi proces staranja omenjenemu padcu moči še bolj podvrženi, saj mišična vlakna tipa 2 (počasna vlakna) hitreje izgubijo oživčenost in s tem normalno funkcijo kot mišična vlakna tipa 1 (hitra vlakna) (Lexell in Downham, 1992).

Vzdržljivostni športniki so skozi staranje omenjenemu padcu moči še bolj podvrženi, saj mišična vlakna tipa 2 (počasna vlakna) hitreje izgubijo oživčenost in s tem normalno funkcijo kot mišična vlakna tipa 1 (hitra vlakna) (Lexell in Downham, 1992).


Otroci in tek

Kaj pa otroci? Do zdaj izvedene študije kažejo na to, da imajo mlajši otroci slabšo ekonomičnost teka kot starejši otroci in odrasli (Geertje idr., 1997). Avtorji kot glavne razloge izpostavljajo:

  • Otroci tečejo z višjo srčno frekvenco in višjo ventilacijo, zato že za samo ventilacijo (dihanje) porabijo določen del energije. Poleg tega imajo v primerjavi z odraslimi tudi slabše oziroma manj optimalno razmerje med frekvenco in utripnim volumnom srca.
  • Razlike v načinu teka: Pri otrocih so pri teku opazni večji odkloni, kot so na primer vertikalno gibanje težišča telesa, povečani koti v kolenu in gležnju ter daljša kontaktna faza. Zanje je značilno tudi drugačno razmerje med dolžino in frekvenco koraka – tečejo namreč z višjo frekvenco in tako porabijo več energije (za vsak korak porabijo določeno količino energije, z večjo frekvenco korakov pa je ta vsota sorazmerno večja).
  • Otroci imajo višji bazalni metabolizem, kar vodi v višjo sub maksimalno porabo kisika.
  • Slabši so v mobilizaciji maščobnih kislin, zato med naporom porabijo več ogljikovih hidratov, kar zviša porabo kisika. Imajo tudi manj aktivne glikolitične encime ter tako slabše izkoriščajo anaerobne vire energije.
  • Pri otrocih je razvidno tudi večje razmerje med površino in maso telesa, zato otroci izgubljajo več toplote in tako za ohranjanje stalne telesne temperature porabijo več energije.
  • Opazna je tudi manj optimalna razporeditev telesne mase, saj so manjši in imajo tako relativno večjo količino telesne mase v okončinah, kar zniža ekonomičnost teka.

Ekonomičnost teka se izboljšuje skozi puberteto in vrh doseže v 20. letih, nato pa spet začne padati.


Sklep

Glede na predstavljene dejavnike ekonomičnosti teka, ki jo sestavljajo predvsem ustrezna gibljivost in moč ključnih mišičnih skupin, se svetuje, da del trenažnega procesa tekačev predstavljajo tudi vaje za razvoj gibljivosti in moči ter pliometrične vaje. Tovrsten trening ne bo le izboljšal ekonomičnosti teka in posledično tekaškega rezultata, ampak bo deloval tudi kot preventiva pred tekaškimi poškodbami, kar bo tekačem omogočalo izvajanje treningov dlje v starejše obdobje in tako dvignilo kvaliteto življenja brez gibalnih omejitev.


Kako bi ocenili ta članek?


Vsebina je namenjena zgolj v informativne namene, ni nadomestilo za pregled pri zdravniku in nikakor ne služi kot uradni zdravstveni nasvet, zato se ob morebitnih težavah posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali specialistom.


Avtor: Nejc Bončina, dipl. kin. 

Instagram: nejcboncina 
E-pošta: nejc.boncina@gmail.com
LinkedIn: https://www.linkedin.com/in/nejcboncina/


Literatura

  1. Bruce, B., Fries, J. F. in Lubeck, D. P. (2005). Aerobic exercise and its impact on musculoskeletal pain in older adults: a 14 year prospective, longitudinal study. Arthritis Research & Therapy, 7(6):1263-1270.
  2. Bus, S. A. (2003). Ground reaction forces and kinematics in distance running in older-aged men. Medicine & Science in Sports & Exercise, 35(7):1167-1175.
  3. Chakravarty, E. F., Hubert, H. B., Lingala, V. B. in Fries, J. F. (2008). Reduced disability and mortality among runners: a 21-year longitudinal study. Archives of internal medicine American Medical Association, 168(15):1638-1646
  4. Conley, D. L. in Krahenbuhl, G.S. (1980). Running Economy and Distance Running Performance of Highly Trained Athletes. Medicine & Science in Sports & Exercise, 12:357-360.
  5. Fukuchi, R. K., Stefanyshyn, D. J., Stirling, L., … in Ferber, R. (2014). Flexibility, muscle strength and running biomechanical adaptations in older runners. Clinical Biomechanics (Bristol, Avon), 29(3):304-310.
  6. Geertje, A. M. A., van Mechelen, W., Kemper, H. C. G. in Twisk, J. W. R. (1997). The longitudinal development of running economy in males and females aged between 13 and 27 years: The Amsterdam Growth and Health Study. European Journal of Applied Physiology, 76:214-220.
  7. Goss, D. L. in Gross, M. T. (2012). A review of mechanics and injury trends among various running styles. U.S. Army Medical Department Journal, 62-71.
  8. Grant, S., Craig, I., Wilson, J. in Aitchinson, T. (1997). The relationship between 3 km running performance and selected physiological variables. Journal od Sports Science, 15:403-410.
  9. Hill, A. V., Long, C. N. H. in Lupton, H. (1924). Muscular exercise, lactic acid, and the supply and utilization of oxygen. Proceedings of the Royal Society B, 97:155-176.
  10. Karamanidis, K. in Arampatzis, A. (2005). Mechanical and morphological properties of different muscle-tendon units in the lower extremity and running mechanics: effect of aging and physical activity. Journal of Experimental Biology, 208(2):3907-3923.
  11. Kusy, K. in Zielinski, J. (2014). Aerobic capacity in speed-power athletes aged 20-90 years vs endurance runners and untrained participants. Scandinavian Journal of Medicine & Science in Sports, 24(1):68-79.
  12. Lexell, J. in Downham, D. (1992). What is the effect of ageing on type II muscle fibers? Journal of Neural Science, 107:250-251.
  13. Magnan, B., Bondi, M., Pierantoni, S. in Samaila, E. (2014). The pathogenesis of Achilles tendinopathy: a systematic review. Foot and Ankle Surgery, 20(3):154-159.
  14. McKean, K. A., Manson, N. A. in Stanish, W. D. (2006). Musculoskeletal injury in the masters runner. Clinical Journal of Sports Medicine, 16(2):149-154.
  15. Quinn, T. J., Manley, M. J., Aziz, J., … in MacKenzie, A. M. (2011). Aging and Factors Related to Running Economy. Journal of Strength and Conditioning, 25(11):2971-2979.
  16. Rogers, M. A., Hagberg, J. M., Martin, W. H., … in Holloszy, J. O. (1990). Decline in VO2max with aging in master athletes and sedentary men. Journal of Applied Physiology, 68:2195-2199.
  17. Saunders, P. U., Pyne, D. B., Telford, R. D. in Hawley, J. A. (2004). Factors affecting running economy in trained distance runners. Journal of Sports Medicine, 34:465-485.
  18. Schroeder, T. E., Hawkins, S. A., Hyslop, D., … in Wiswell, R. A. (2007). Longitudinal change in coronary heart disease risk factors in older runners. Age and Ageing, 36(1):57-62.
  19. Trappe, S. W., Costill, D. L., Vukovich, M. D., … in Melham, T. (1996). Aging among elite distance runners: A 22-yr longitudinal study. Journal of Applied Physiology, 80:285-290.

Viri slik


Posodobljeno 7.1.2021

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.