Ali športni rezultat opravičuje izostanek menstruacije?



RED-S sindrom (»Relative Energy Deficiency Syndrom in Sport«) ali sindrom relativnega energijskega pomanjkanja v športu je izraz, ki se uporablja kot nadgradnja izraza ženska atletska triada (1). Mednarodni olimpijski komite je leta 2014 izraz nadgradil tako, da sindrom zajema tudi moško populacijo športnikov (1).


Kazalo vsebine


Sindrom je nadgradnja ženske atletske triade

Ženska atletska triada je prej zajemala le 3 bistvene dele in sicer:

  1. znižano energijsko razpoložljivost: triada je znižano razpoložljivost energije povezovala z motnjami prehranjevanja (npr. premajhen energijski vnos zaradi ekstremnega hujšanja pred tekmovanji v borilnih športih),
  2. amenorejo ali neredno menstrualno funkcijo, ki se je pokazala predvsem v znižanju koncentracije hormonov, kar je posledično vplivalo na slabšo kostno mineralizacijo in
  3. slabše zdravje kosti oziroma osteoporozo (2).

Opredelitev sindroma pa po novem opisuje ovirano fiziološko funkcijo telesa, kar vpliva na različna področja delovanja telesa in sicer na hitrost metabolizma, menstrualno funkcijo, kostno zdravje, imunsko delovanje, sintezo beljakovin in delovanje srčno-žilnega sistema (3). Vzrok sindroma je pomanjkanje energije zaradi neuravnoteženega razmerja med energijskim vnosom in energijo, ki se porabi za osnovno delovanje organizma, aktivnosti tekom dneva in športne aktivnosti (1). Kako pa vemo, da pride ob športni aktivnosti do tega stanja?



Glavni problem sindroma predstavlja pomanjkanje energije zaradi zmanjšanega energijskega vnosa in/ali zaradi povečane obremenitve na treningu

Energijska razpoložljivost je preračunana glede na razliko med energijskim vnosom (v kcal/dan) in energijo, porabljeno pri aktivnosti, ki se povezuje s pusto telesno maso (v kcal/dan). Normalna vrednost pri zdravih odraslih znaša 45 kcal/kg puste telesne mase/dan (3). Če je količina vnešene energije premajhna, ne more podpirati vseh telesnih funkcij za optimalno zdravje in športni nastop (3).

Raziskave so pokazale zmanjšano sintezo beljakovin že pri vrednosti vnosa 30 kcal/kg puste telesne mase/dan (4).

Pogosto se sindrom najprej pokaže kot motnja prehranjevanja, ki se začne z normalnimi prehranskimi vzorci oziroma zdravim prehranjevanjem z občasno uporabo metod za izgubo telesne mase, npr. resktriktivnimi dietami, ki trajajo kratek čas in pri katerih energijska razpoložljivost znaša manj kot 30 kcal/kg puste telesne mase/dan (5).

Navadno pa se zaključi s motnjo hranjenja (ki vključuje nenormalne vzorce prehranjevanja), moteno telesno shemo in spremenljivimi športnimi nastopi. Motnja hranjenja se lahko razvije iz različnih razlogov, npr. kulturnih, družinskih, individualnih (2), dodatni pa so še športno-specifični razlogi, npr. uporaba diet za izboljšanje rezultata, pritisk za izgubo telesne mase, (pre)hiter začetek specializiranega treninga, pretreniranost, kronične poškodbe in neprimeren odnos trenerja (7).

Same motnje hranjenja, kot so npr. anoreksija nervoza, bulimija nervoza in kompulzivno prenajedanje (8) se pojavljajo pri 20% odraslih elitnih športnic, 13% je številka, ki se pojavlja pri adolescentnih elitnih športnicah, vrednosti pa so nižje pri moških in sicer 8% pri odraslih ter 3% pri adolescentih, vendar se številke od športa do športa razlikujejo (5, 9). Čeprav so moški športniki manj izpostavljeni tveganju za nastanek motnje prehranjevanja/motnje hranjenja (7, 9, 10), je pojavnost teh bolezni visoka predvsem pri elitnih kolesarjih (50%) (11).

Vzporedno z motnjami hranjenja se začnejo težave s hormonskim neravnovesjem. Odsotnost menstruacije (strokovno sekundarna amenoreja) za vsaj 3 zaporedne cikle po prvi menstruaciji se pojavlja različno glede na posamičen šport (12). Visoka pojavnost odsotnosti menstruacije se pojavlja pri športih, kot sta npr. ples (69%) (13) in tek dolge proge (65%) (14). Primarna amenoreja oziroma neprisotnost menstruacije do 15. leta starosti (15) pa je pogosta pri navijačicah in gimnastičarkah (16). Pomembne so tudi manjše motnje, kot so npr. manjše krvavitve in podaljšan interval menstruacije (17). Vzroki za težave, povezane z menstruacijo, izhajajo iz nenormalnih vrednosti hormonov, nezadostnih maščobnih zalog, nizke razpoložljivosti energije in stresa zaradi treninga (18). Hitra izguba telesne maščobe, tudi v obdobju le 1 meseca, lahko povzroči motnje v menstrualni funkciji (19). Nerednost ali odsotnost menstruacije lahko vpliva tudi na čustveno plat – pripomore lahko k razvoju tesnobe ter spremenjenega dojemanja lastnega telesa in sebe (20).

Nizka energijska razpoložljivost (v nadaljevanju »ER«) pa lahko vpliva tudi na sam telesni metabolizem in sicer z vplivanjem na hormone in substrate, ki vplivajo na metabolizem, kot so inzulin, kortizol, rastni hormon, grelin, leptin, glukoza, maščobne kisline in ketoni (1).

51763963_2228958740698659_8719819423847809024_n
Slika 1

Kdo je sindromu najbolj podvržen?

Literatura kaže predvsem na primere sindroma pri ženskah, vendar se pojavlja tudi pri moških športnikih in sicer predvsem pri športih, kjer je pomembna telesna masa kot dejavnik boljšega športnega nastopa oz. videza na tekmovanju ali pa zaradi določanja težnostne kategorije (7).


Vpliv sindroma na zdravje in športni nastop

Športniki, ki imajo dlje časa prisotno zmanjšano ER, lahko razvijejo pomanjkanje različnih hranil, kar lahko privede do anemije in kronične izčrpanosti ter do večjega tveganja za nastanek infekcij in bolezni, ki lahko negativno vplivajo na zdravje in športni nastop (2). Večina posledic RED-S na zdravje je prikazana na sliki 1.

Težave lahko nastanejo tako v srčno-žilnem sistemu, kot tudi v gastrointestinalnem traktu, endokrinem in reproduktivnem sistemu, skeletnih mišicah ter v ledvicah in osrednjem živčnem sistemu (2). Srčno-žilni sistem je na udaru predvsem zaradi tega, ker pri nizki ER pride do spremenjenih koncentracij maščob v krvi, s čimer pa se poveča tveganje za nastanek obolenj (21).

Hormonske in metabolne spremembe, ki so posledica sindroma in pomanjkanje ogljikovih hidratov, lahko sprožijo zmanjšano izrabo glukoze, mobilizacijo maščobnih zalog in znižano proizvodnjo rastnega hormona (22). Sem sodijo tudi posledice zaradi motenj hranjenja, pri katerih gre za nadzor telesne mase z uporabo ekstremnih metod, kot so postenje, bruhanje ter zloraba diuretikov in laksativov, ki jim sledita dehidracija in neravnovesje elektrolitov (1).

reds.png
Slika 2: Vpliv RED-S na zdravje in športni nastop (povzeto po: Constantini)

RED-S sindrom ima tudi velik vpliv na zdravje kosti (1). Pri razvoju kostne mase  ima hormon testosteron tako pri ženskah kot pri moških anabolni učinek na kosti, saj poveča izgradnjo kosti ter absorpcijo kalcija (23) – nizek nivo testosterona ima tako vpliv na nizko kostno mineralno gostoto (24). Poleg tega ima povišan nivo stresnih hormonov, kot so kateholamini in kortizol, hkrati z nizko energijsko razpoložljivostjo, negativen učinek na kosti (25). Spremembe v kostni strukturi lahko privedejo do povečanega tveganja za stresne zlome (26), do tega lahko pride tudi zaradi pomanjkanja hranil pri obeh spolih (25, 27). Kljub možni odsotnosti motenj hranjenja/motenj prehranjevanja, je povečano tveganje za nizko mineralno gostoto kosti pomembno pri vzdržljivostnih tekačih (24, 28, 29) in kolesarjih (30-33). V določenih primerih lahko pride tudi do nepopravljivih sprememb v kostni izgubi (34).


Odkrivanje in diagnoza sindroma

Presejanje in diagnoza tega sindroma sta zahtevna, saj so simptomi lahko dobro prikriti, zato je potreben visok nivo občutljivosti (1). Zgodnje odkrivanje je pomembno za izboljšanje nastopa na tekmovanju in za preprečevanje dolgoročnih zdravstvenih posledic (1). Presejanje za sindrom bi moralo biti vključeno v sklop sistematskih pregledov in v primerih kazanja začetnih simptomov, npr. motnja hranjenja (1). Čeprav orodja za diagnozo obstajajo (8, 35, 36), še niso bila potrjena.

Nizka ER ima najpomembnejšo vlogo v razvoju sindroma, zato bi se moralo diagnosticiranje osredotočati na identifikacijo prisotnosti in vzrokov za to stanje, vendar za diagnozo ER ni standardnih smernic (1). Sam energijski vnos je lahko izmerjen z metodo 24-urnega recalla (zapis količine in načina prehranjevanja za 1 dan nazaj) ali prehranskega dnevnika (37), poraba na treningu pa je navadno izmerjena z dnevnikom telesne aktivnosti v kombinaciji s tabelami porabe pri različnih športih in različnimi merilnimi napravami (1). Pomembno je tudi to, da se energijski vnos in poraba energije merita v istem obdobju treninga (1).

Kar se tiče motenj hranjenja, je uveljavljeno orodje vprašalnik o motnjah hranjenja pri športnikih (BEDA-Q), ki ločuje ženske elitne športnice na tiste, ki imajo motnjo in tiste, ki je nimajo (38). Zlati standard za diagnozo motenj hranjenja pa predstavlja raziskovalni intervju za motnje hranjenja (EDE-16) (39).

Pri ugotavljanju menstrualne disfunkcije je pomembno, da se vključi pregled pri nerednih menstruacijah, ki zajema starost ob prvi menstruaciji, rednost cikla, uporabo zdravil in prisotnost drugih zdravstvenih težav (1). Fizikalni pregled pa vključuje antropometrične meritve, upoštevanje stopnje pubertete, znake motenj hranjenja in sekundarne znake amenoreje (36). Pomemben je tudi ginekološki pregled, ki lahko razkrije določene značilnosti, ki se jih ne da drugače odkriti. Preiskave je priporočljivo kombinirati tudi z laboratorijskimi izvidi (pregled koncentracije hemoglobina in spolnih hormonov) (1).

Pri športnikih z nizko ER, motnjo hranjenja, motnjo prehranjevanja ali amenorejo, ki traja dlje kot 6 mesecev, bi kostna mineralna gostota morala biti izmerjena z metodo DXA (40, 41). Priporočen interval za ponovni pregled športnikov, ki so izpostavljeni tveganju za nizko kostno mineralno gostoto ali tistih, ki so v procesu zdravljenja, je 12 mesecev za odrasle in najmanj 6 mesecev za adolescente (42).


Strategije za spopadanje s sindromom

Nizko ER je mogoče popraviti s povečanjem energijskega vnosa, nižanjem telesne aktivnosti ali kombinacije obojega. Znanstveno dokazano je bilo dodajanje dopolnila z visoko energijsko vrednostjo v kombinaciji z zmanjšanjem telesne aktivnosti ali dodajanja dneva za počitek v tedenski program treningov (43-45), vendar kljub uspešnosti v tej študiji tega ni mogoče posploševati na druge dokaze (43-45).

Praktičen način popravljanja nizke energijske razpoložljivosti predstavlja povečan energijski dnevni vnos za 300-600 kcal (1).

Pri strategijah za uravnavanje motenj menstrualnega cikla je pomemben zadosten vnos beljakovin in ogljikovih hidratov za obnovitev zalog glikogena v jetrih (22, 46). Čas okrevanja je odvisen od stopnje pomanjkanja energije in dolžine obdobja izgube menstruacije (47).

Oralni kontraceptivi lahko le zamaskirajo motnje v menstruaciji in sodelujejo pri kostni izgubi (48), vendar mnogi zdravniki predpisujejo nizke doze oralnih kontraceptivov pri športnicah z amenorejo za nadomestitev hormonov kljub temu, da to ne odpravi vzroka sindroma (49).

Potrebno se je zavedati, da popolno okrevanje pri kostnem zdravju ni nujno vedno možno (50). Energijski vnos sam lahko poveča kostno maso od 1 do 10% pri ženskah z anoreksijo nervozo (51). Poleg tega športi z mehansko obremenitvijo pozitivno vplivajo na kostno mineralno gostoto (52, 53), zato jih je poleg vztrajnostnega treninga priporočljivo vključevati najmanj 2-3x tedensko (2). Prehrana športnika naj vključuje 1500 mg kalcija/dan s prehranskimi viri, lahko je prisotno tudi dodajanje dopolnil, če je to potrebno (54). Poleg tega je pomemben tudi zadosten vnos vitamina D in sicer s 1500-2000 IU/dan (55, 56).

Če se športnik  ne drži ali se ne more držati rehabilitacijskega programa, je vedno prisoten še psihološki faktor. Upiranje zdravljenju se navadno poveča s povečano stopnjo problema s prehranjevanjem (57). Zdravljenje mora v tem primeru potekati tudi s pomočjo strokovnjaka za duševno zdravje, ki ima znanje na področju obvladovanja motenj hranjenja pri športnikih (1). Pogostost, tip, intenziteta in trajanje psihološkega zdravljenja je odvisno od stopnje, kroničnosti in medicinskih komplikacij problema prehranjevanja ter pridruženih psiholoških motenj (1).


“Return to play”

Brez naslova
Tabela 1: Relativno energijsko pomanjkanje v športu – model za ugotavljanje tveganja v povezavi s ponovnim zagonom športne aktivnosti (povzeto po: Skårderud idr.)

Športniki z visokim tveganjem ne smejo tekmovati ali se ukvarjati s treningom, poleg tega pa morajo podpisati pisno pogodbo, da se strinjajo z zdravljenjem (1). Športniki v rumeni coni z zmernim tveganjem se lahko ukvarjajo s športom, a le v primeru, da imajo na treningu nadzor in so v procesu zdravljenja (1). Športniki z zeleno lučjo pa lahko normalno trenirajo in tekmujejo (1). Re-evaluacija tveganja se mora ponoviti na 1-3 mesece, torej je potrebno spremljanje, da ne pride do prehoda iz npr. zelene cone v rumeno (1).


Preventiva

Športniki

  • Izobraževalni program o RED-S, zdravem načinu prehranjevanja, energijski razpoložljivosti, posledicah in pasteh uporabe diet
  • Zmanjšanje poudarka na telesni masi ter povečanje poudarka na zdravju in prehrani kot orodjema za izboljšavo športnega nastopa
  • Izogibanje kritičnim komentarjem glede telesne mase in oblike telesa

Zdravstveni delavci/sodelavci

  • Podpora zdravju športnika, ki vključuje zdravnika, dietetika, psihologa, kineziologa, fizioterapevta in fiziologa
  • Izobraževanje osebja o prepoznavanju sindroma in o zdravljenju le-tega
  • Povečanje uporabe modela za ugotavljanje tveganja

Športne organizacije

  • Prilagajanje pravil za izogibanje težavam v zvezi s telesno maso
  • Pravila za trenerje glede upravljanja športnikovega zdravja, vzorcev prehranjevanja, itd.

Povzeto po: Mountjoy idr., 2014


Več o športni aktivnosti skozi različna obdobja ženske lahko slišiš v 13. epizodi našega Šport je zakon podcasta:


Kako bi ocenili ta članek?


Vsebina je namenjena zgolj v informativne namene, ni nadomestilo za pregled pri zdravniku in nikakor ne služi kot uradni zdravstveni nasvet, zato se ob morebitnih težavah posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali specialistom.


Avtorica:
Dominika Češek, dipl. dietet.
Instagram: dominika.cesek
E-pošta: cesek.dominika@gmail.com


Literatura

  • Vir 1: Mountjoy, M., Sundgot-Borgen, J., Burke, L., Carter, S., Constantini, N., Lebrun, C., … in Ljungqvist, A. (2014). The IOC consensus statement: beyond the Female Athlete Triad—Relative Energy Deficiency in Sport (RED-S). British Journal of Sports Medicine, 48, 491-497. https://doi.org. 10.1136/bjsports-2014-093502
  • Vir 2: Nattiv A, Loucks AB, Manore MM, et al. American College of Sports Medicine
    position stand. The female athlete triad. Med Sci Sports Exerc 2007;39:1867–82.
  • Vir 3: Loucks AB. Energy balance and body composition in sports and exercise. J Sports Sci 2004;22:1–14.
  • Vir 4: Areta JL, Burke LM, Ross ML, et al. Timing and distribution of protein ingestion during prolonged recovery from resistance exercise alters myofibrillar protein synthesis. J Physiol 2013;591(Pt 9):2319–31.
  • Vir 5: Sundgot-Borgen J, Torstveit MK. Aspects of disordered eating continuum in elite high-intensity sports. Scand J Med Sci Sports 2010;20(Suppl 2):112–21.
  • Vir 6: Stice E, South K, Shaw H. Future directions in etiologic, prevention, and treatment research for eating disorders. J Clin Child Adolesc Psychol 2012;41:845–55.
  • Vir 7: Sundgot-Borgen J, Meyer NL, Lohman TG, et al. How to minimise the health risks to athletes who compete in weight-sensitive sports review and position statement on behalf of the Ad Hoc Research Working Group on Body Composition, Health and Performance, under the auspices of the IOC Medical Commission. Br J Sports Med 2013;47:1012–22.
  • Vir 8: American Psychiatric Association. Diagnostic and statistical manual of mental
    disorders, 5th edn. Washington, DC: American Psychiatric Association, 2013.
  • Vir 9: Martinsen M, Sundgot-Borgen J. Higher prevalence of eating disorders among
    adolescent elite athletes than controls. Med Sci Sports Exerc 2013;45:1188–97.
  • Vir 10: Rector RS, Rogers R, Ruebel M, et al. Participation in road cycling vs running
    is associated with lower bone mineral density in men. Metabolism 2008;57:226–32.
  • Vir 11: Ferrand C, Brunet E. Perfectionism and risk for disordered eating among young French male cyclists of high performance. Percept Mot Skills 2004;99(3 Pt
    1):959–67.
  • Vir 12: Redman LM, Loucks AB. Menstrual disorders in athletes. Sports Med
    2005;35:747–55.
  • Vir 13: Abraham SF, Beumont PJ, Fraser IS, et al. Body weight, exercise and menstrual status among ballet dancers in training. Br J Obstet Gynaecol 1982;89:507–10.
  • Vir 14: Dusek T. Influence of high intensity training on menstrual cycle disorders in
    athletes. Croat Med J 2001;42:79–82.
  • Vir 15: American Society of Reproductive Medicine Practice Committee. Current evaluation of amenorrhea—has an update (reviewed June 2008). Fert Steril 2008;90:S219–25.
  • Vir 16: Beals KA, Manore MM. Disorders of the female athlete triad among collegiate athletes. Int J Sport Nutr Exerc Metab 2002;12:281–93.
  • Vir 17: De Souza MJ, Toombs RJ, Scheid JL, et al. High prevalence of subtle and severe menstrual disturbances in exercising women: confirmation using daily hormone measures. Hum Reprod 2010;25:491–503.
  • Vir 18: Ellison PT, Lager C. Moderate recreational running is associated with lowered salivary progesterone profiles in women. Am J Obstet Gynecol 1986;154: 1000–3.
  • Vir 19: Wade GN, Jones JE. Neuroendocrinology of nutritional infertility. Am J Physiol Regul Integr Comp Physiol 2004;287:R1277–96.
  • Vir 20: Nappi RE, Facchinetti F. Psychoneuroendocrine correlates of secondary
    amenorrhea. Arch Womens Ment Health 2003;6:83–9.
  • Vir 21: Rickenlund A, Eriksson MJ, Schenck-Gustafsson K, et al. Amenorrhea in female athletes is associated with endothelial dysfunction and unfavorable lipid profile. J Clin Endocrinol Metab 2005;90:1354–9.
  • Vir 22: Loucks AB, Thuma JR. Luteinizing hormone pulsatility is disrupted at a threshold of energy availability in regularly menstruating women. J Clin Endocrinol Metab 2003;88:297–311.
  • Vir 23: Abu EO, Horner A, Kusec V, et al. The localization of androgen receptors in
    human bone. J Clin Endocrinol Metab 1997;82:3493–7.
  • Vir 24: Hind K, Truscott JG, Evans JA. Low lumbar spine bone mineral density in both male and female endurance runners. Bone 2006;39:880–5
  • Vir 25: Fuqua JS, Rogol AD. Neuroendocrine alterations in the exercising human:
    implications for energy homeostasis. Metabolism 2013;62:911–21.
  • Vir 26: Chen YT, Tenforde AS, Fredericson M. Update on stress fractures in female
    athletes: epidemiology, treatment, and prevention. Curr Rev Musculoskelet Med
    2013;6:173–81.
  • Vir 27: Wentz L, Liu PY, Ilich JZ, et al. Dietary and training predictors of stress fractures in female runners. Int J Sport Nutr Exerc Metab 2012;22:374–82
  • Vir 28: Stewart AD, Hannan J. Total and regional bone density in male runners, cyclists, and controls. Med Sci Sports Exerc 2000;32:1373–7.
  • Vir 29: Hetland ML, Haarbo J, Christiansen C. Low bone mass and high bone turnover in male long distance runners. J Clin Endocrinol Metab 1993;77:770–5.
  • Vir 30: Smathers AM, Bemben MG, Bemben DA. Bone density comparisons in male
    competitive road cyclists and untrained controls. Med Sci Sports Exerc
    2009;41:290–6.
  • Vir 31: Rector RS, Rogers R, Ruebel M, et al. Participation in road cycling vs running
    is associated with lower bone mineral density in men. Metabolism 2008;57:226–32.
  • Vir 32: Guillaume G, Chappard D, Audran M. Evaluation of the bone status in high-level cyclists. J Clin Densitom 2012;15:103–7.
  • Vir 33: Nichols JF, Palmer JE, Levy SS. Low bone mineral density in highly trained male master cyclists. Osteoporos Int 2003;14:644–9.
  • Vir 34: Keen AD, Drinkwater BL. Irreversible bone loss in former amenorrheic athletes. Osteoporos Int 1997;7:311–15.
  • Vir 35: Ljungqvist A, Jenoure P, Engebretsen L, et al. The International Olympic
    Committee (IOC) Consensus Statement on periodic health evaluation of elite
    athletes March 2009. Br J Sports Med 2009;43:631–43.
  • Vir 36: Javed A, Tebben PJ, Fischer PR, et al. Female athlete triad and its components: toward improved screening and management. Mayo Clin Proc 2013;88: 996–1009.
  • Vir 37: Burke LM, Cox GR, Culmmings NK, et al. Guidelines for daily carbohydrate intake: do athletes achieve them? Sports Med 2001;31:267–99.
  • Vir 38: Martinsen M, Sundgot-Borgen J. The development of the Brief Eating Disorder in Athletes Questionnaire (BEDA-Q). Med Sci Sports Exerc 2014 (In Press).
  • Vir 39: Fairburn CG, Cooper Z, O’Connor ME. Eating Disorder Examination (Edition
    16.0D). In: Fairburn CG ed. Cognitive behavior therapy and eating disorders.
    New York: The Guilford Press, 2008:265–308.
  • Vir 40: De Souza MJ, Nattiv A, Joy E, et al. 2014 Female Athlete Triad Coalition
    Consensus Statement on Treatment and Return to Play of the Female Athlete
    Triad: 1st International Conference held in San Francisco, California, May 2012
    and 2nd International Conference held in Indianapolis, Indiana, May 2013. Br J
    Sports Med 2014;48:289.
  • Vir 41: Bachrach LK, Sills IN. Clinical report—bone densitometry in children and
    adolescents. Pediatrics 2011;127:189–94.
  • Vir 42: http://www.iscd.org/official-positions/2013-ascd-official-positions-adult/
  • Vir 43: Dueck CA, Matt KS, Manore MM, et al. Treatment of athletic amenorrhea with a diet and training intervention program. Int J Sport Nutr 1996;6:24–40.
  • Vir 44: Kopp-Woodroffe SA, Manore MM, Dueck CA, et al. Energy and nutrient status of amenorrheic athletes participating in a diet and exercise training intervention
    program. Int J Sport Nutr 1999;9:70–88.
  • Vir 45: Guebels CP, Kam LC, Maddalozzo GF, et al. Active Women Before/After an
    Intervention Designed to Restore Menstrual Function: Resting Metabolic Rate and
    Comparison of Four Methods to Quantify Energy Expenditure and Energy
    Availability. Int J Sport Nutr Exerc Metab 2013; (in press).
  • Vir 46: Loucks AB, Verdun M, Heath EM. Low energy availability, not stress of exercise, alters LH pulsatility in exercising women. J Appl Physiol (1985) 1998;84:37–46.
  • Vir 47: Arends JC, Cheung MY, Barrack MT, et al. Restoration of menses with
    nonpharmacologic therapy in college athletes with menstrual disturbances:
    a 5-year retrospective study. Int J Sport Nutr Exerc Metab 2012;22:98–108.
  • Vir 48: Blyth MJ, Diaz A. American Academy of Pediatrics Committee on Adolescence. Contraception and adolescents. Pediatrics 2007;120:1135–48.
  • Vir 49: Hartard M, Kleinmond C, Wiseman M, et al. Detrimental effect of oral
    contraceptives on parameters of bone mass and geometry in a cohort of 248
    young women. Bone 2007;40:444–50.
  • Vir 50: Ackerman KE, Misra M. Bone health and the female athlete triad in adolescent athletes. Phys Sports Med 2011;39:131–41.
  • Vir 51: Compston JE, McConachie C, Stott C, et al. Changes in bone mineral density,
    body composition and biochemical markers of bone turnover during weight gain in
    adolescents with severe anorexia nervosa: a 1-year prospective study. Osteoporos
    Int 2006;17:77–84.
  • Vir 52: Nichols JF, Rauh MJ, Barrack MT, et al. Bone mineral density in female high
    school athletes: interactions of menstrual function and type of mechanical loading.
    Bone 2007;41:371–7.
  • Vir 53: Vicente-Rodriguez G. How does exercise affect bone development during growth? Sports Med 2006;36:561–9.
  • Vir 54: Kitchin B. Nutrition counseling for patients with osteoporosis: a personal
    approach. J Clin Densitom 2013;16:426–31.
  • Vir 55: Holick MF, Binkley NC, Bischoff-Ferrari HA, et al. Evaluation, treatment, and
    prevention of vitamin D deficiency: an Endocrine Society clinical practice guideline.
    J Clin Endocrinol Metab 2011;96:1911–30.
  • Vir 56: Heber D, Greenway FL, Kaplan LM, et al. Endocrine and nutritional management of the post-bariatric surgery patient: an Endocrine Society Clinical Practice Guideline. J Clin Endocrinol Metab 2010;95:4823–43.
  • Vir 57: Thompson RA, Sherman RT. Eating disorders in sport. New York: Routledge, 2010.

Viri slik


Posodobljeno 7.1.2021

2 thoughts on “Ali športni rezultat opravičuje izostanek menstruacije?

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.